Lovci so prepričani, da divjadi nikakor ni preveč
Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju
68. občni zbor LD Gornja Radgona
V svojem lepem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 68. občnem zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki so se ga udeležili skoraj vsi izmed 56 udov. Potem ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po maslu, sprejela tudi program dela v tekočem letu ter tudi do leta 2019, ko bodo obeležili 70. letnico družine. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje, med njimi župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko, pomočnik komandirja PP Gornja Radgona Roberto Bevk in predstavnik ZLD Prlekije Gorazd Kuhar, lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi enotni v isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zeleno – barvo svojih lovišč.
Temu načelu razumevanja in delovanja lovstva, ki ga je zapisal pred več
kot 100 leti dr. Ivan Lavrenčič se radgonski lovci trudijo slediti še
danes. Tisočletja je lov kot vseobsegajoča oblika življenja s
skrivnostjo obdajal človeško vest in zavest. "Brez razmišljanja o lovski
tradiciji in razmerju med nagonom ubijanja in ljubezni do vsega živega
ne bomo razumeli tistega novega, kar naj oblikuje lovca sedanjosti in
prihodnosti. Pravi lovec je po nagnjenju čuvar narave; kar vzame naj ji
tudi vrača", je bilo slišati med radgonskimi lovci. Slednji ob svojem
lovskem domu, dober streljaj od središča Gornje Radgone, razpolagajo s
sodobnim lovskim streliščem in z vso potrebno infrastrukturo, ki jim
omogoča izobraževanje in usposabljanje v skladu z družinskimi in
lovskimi akti. Skrbijo za obnašanje in delovanje članstva skladno z
Etičnim kodeksom. Vestno izvajajo aktivnosti, ki jim jih nalaga
zakonodaja oz. MKO in Zavod za gozdove. Izvajajo ukrepe za preprečevanje
škod na in po divjadi, ter se trudijo za sporazumno reševanje slednjih.
"Že v preteklosti smo krepko opravičili svoj obstoj, ter dokazali svojo poslanstvo v družbi in naravi", je dejal starešina LD Radgona, ki je tudi spomnil, da "lovstvo in lovske obveznosti še zdaleč nista streljanje določene populacije divjadi in zmotno je tudi razmišljanje tistih, ki vidijo v tej dejavnosti velike dobičke. Čeprav je človeštvo spoznalo, da so viri za življenje omejeni z nepremišljenimi potezami še naprej zaradi hlastanja po materialnih dobrinah vsak dan bolj uničujejo naravo. S podiranjem ravnovesja v naravi ogrožamo življenje in nenazadnje preživetje. Bitka za obstoj narave in vsega živega v njej nas mora še bolj povezovati, da bomo enotni izkazali pripadnost lovski organizaciji, ki temelji na lovski pravičnosti, enakosti ter tovarištvu vseh združenih v zeleni bratovščini. Izvršujmo naše poslanstvo, obnašajmo se tovariško in ne dovolimo, da politiziranje, dobičkarstvo, osebni interesi, privatna nesoglasja itd. vplivajo na delo v naši lovski organizaciji".
Starešina Kolarič, ki je izrazil zadovoljstvo nad opravljenim v letu 2016, je predvsem spomnil nad vse aktivnosti povezane z lovskimi gojitvenimi smernicami, delom v loviščih in lovskem domu ter okolici, sodelovanjem in srečanjem z ribiči, policisti, lastniki zemljišč ipd. Izrazil je tudi željo, da bi do 70. letnice družine obnovili zgornji del strelišča, ki bi ga lahko, poleg za lastne potrebe, vključili tudi v uporabo zunanjih članov. Kolarič je pohvalil tudi vseh osem članov, ki so lani nadaljevali izobraževanje za mesooglednike, ter tudi pridobili oz. podaljšali licenco. Zato pa je starešina radgonskih jagrov razočaran, ker ugotavljajo "padec staleža visoke divjadi-srnjadi, čemur poleg povoženj, predvsem botrujejo ograje, katerih je vse več nepravilno postavljenih, njihova izdelava pa deluje kot past za srnjad. Od vseh tistih, ki ograjujejo trajne nasade pričakujemo, da po štirih ali petih letih ograje prestavijo okrog mlajših nasadov, in s tem pustijo divjadi življenjski prostor".
Lovci so razočarani tudi nad potepuškimi psi, ki da preveč tekajo po loviščih in sploh naravi, kjer preganjajo malo in veliko divjad, predvsem mladež, nevarni pa so tudi za sprehajalce, zlasti majhne otroke. "Zakonodaja je tukaj sicer jasna, a je lastniki psov ne upoštevajo", je dejal Kolarič, ki je dodal, kako se motita Zavod za gozdove in MKGP, češ da je divjadi preveč ter da bi morali dvigniti plane. Nikakor ne more razumeti odločitve MKGP, češ da vse lovske organizacije v Sloveniji, morajo na enega srnjaka, izvzeti osem srn. "Ti ljudje pozabljajo, da so v tem času srne breje in da je s tem izvzem še višji. S tem nespametnim početjem prihaja do nepopravljive škode in če bo takšna nesmiselna politika o izvzemu veljala še nekaj prihodnjih let, bo stalež padel za polovico ali še več. Zato bi morale lovske organizacije s skupnimi močmi opozarjati odgovorne. V naših loviščih pa je dodatni sovražnik srnjadi – šakal, ki tukaj sploh ne bi smel biti. To ni avtohtona žival, a je odstrel šakala vseeno prepovedan", je razočaran Kolarič, ki je hkrati zatrdil, da radgonski lovci ne beležijo večjih škod po divjadi, če do slednje prihaja pa je to tam, kjer je življenjski prostor premajhen, ob tem se skušajo znebiti divjih prašičev, ki povzročajo največ škode. Prav tako je zelena druščina LD Gornja Radgona dokaj zadovoljna z lovnim turizmom, čeprav so tuji iskalci trofej vedno bolj zahtevni.
V radgonski lovski organizaciji so veseli, da vsako leto prihaja do pomlajevanja lovskih vrst, toda ko bodoči lovci opravijo pripravništvo, ki traja dve leti, potem jih ni blizu. "Pojavlja se tudi krivolov, in prav je, da smo lovci in ostali uporabniki zemljišč pozorni ter o tem obveščamo pristojne organe. Ob tem se v naravi in gozdovih srečujemo z motoristi, kolesarji, sprehajalci, predvsem v spomladanskem času, ko poteka gnezdenje male divjadi. Žal se kršitelji ne ozirajo na zakonodajo", smo slišali med radgonskimi lovci.
Sam radgonski zbor lovcev, katerega sta se udeležila tudi častni predsednik Janez Kralj in častni član Franc Sterniša, je bil tudi slavnosten. Poleg, da sta Anica Korošec (za 40 let v lovski organizaciji) in Janez Kralj (za 50 let) prejela visoka priznanja LZS, pa sta okrogla življenjska jubileja obeležila Anton Roškar (60) in Mirko Njivar 70 let.
Sicer pa, tisočletja je lov kot vseobsegajoča oblika življenja s skrivnostjo obdajal človeško vest in zavest. Brez razmišljanja o lovski tradiciji in razmerju med nagonom ubijanja in ljubezni do vsega živega ne bomo razumeli tistega novega, kar naj oblikuje lovca sedanjosti in prihodnosti. Pravi lovec je po nagnjenju čuvar narave; kar vzame naj ji tudi vrača.
"Že v preteklosti smo krepko opravičili svoj obstoj, ter dokazali svojo poslanstvo v družbi in naravi", je dejal starešina LD Radgona, ki je tudi spomnil, da "lovstvo in lovske obveznosti še zdaleč nista streljanje določene populacije divjadi in zmotno je tudi razmišljanje tistih, ki vidijo v tej dejavnosti velike dobičke. Čeprav je človeštvo spoznalo, da so viri za življenje omejeni z nepremišljenimi potezami še naprej zaradi hlastanja po materialnih dobrinah vsak dan bolj uničujejo naravo. S podiranjem ravnovesja v naravi ogrožamo življenje in nenazadnje preživetje. Bitka za obstoj narave in vsega živega v njej nas mora še bolj povezovati, da bomo enotni izkazali pripadnost lovski organizaciji, ki temelji na lovski pravičnosti, enakosti ter tovarištvu vseh združenih v zeleni bratovščini. Izvršujmo naše poslanstvo, obnašajmo se tovariško in ne dovolimo, da politiziranje, dobičkarstvo, osebni interesi, privatna nesoglasja itd. vplivajo na delo v naši lovski organizaciji".
Starešina Kolarič, ki je izrazil zadovoljstvo nad opravljenim v letu 2016, je predvsem spomnil nad vse aktivnosti povezane z lovskimi gojitvenimi smernicami, delom v loviščih in lovskem domu ter okolici, sodelovanjem in srečanjem z ribiči, policisti, lastniki zemljišč ipd. Izrazil je tudi željo, da bi do 70. letnice družine obnovili zgornji del strelišča, ki bi ga lahko, poleg za lastne potrebe, vključili tudi v uporabo zunanjih članov. Kolarič je pohvalil tudi vseh osem članov, ki so lani nadaljevali izobraževanje za mesooglednike, ter tudi pridobili oz. podaljšali licenco. Zato pa je starešina radgonskih jagrov razočaran, ker ugotavljajo "padec staleža visoke divjadi-srnjadi, čemur poleg povoženj, predvsem botrujejo ograje, katerih je vse več nepravilno postavljenih, njihova izdelava pa deluje kot past za srnjad. Od vseh tistih, ki ograjujejo trajne nasade pričakujemo, da po štirih ali petih letih ograje prestavijo okrog mlajših nasadov, in s tem pustijo divjadi življenjski prostor".
Lovci so razočarani tudi nad potepuškimi psi, ki da preveč tekajo po loviščih in sploh naravi, kjer preganjajo malo in veliko divjad, predvsem mladež, nevarni pa so tudi za sprehajalce, zlasti majhne otroke. "Zakonodaja je tukaj sicer jasna, a je lastniki psov ne upoštevajo", je dejal Kolarič, ki je dodal, kako se motita Zavod za gozdove in MKGP, češ da je divjadi preveč ter da bi morali dvigniti plane. Nikakor ne more razumeti odločitve MKGP, češ da vse lovske organizacije v Sloveniji, morajo na enega srnjaka, izvzeti osem srn. "Ti ljudje pozabljajo, da so v tem času srne breje in da je s tem izvzem še višji. S tem nespametnim početjem prihaja do nepopravljive škode in če bo takšna nesmiselna politika o izvzemu veljala še nekaj prihodnjih let, bo stalež padel za polovico ali še več. Zato bi morale lovske organizacije s skupnimi močmi opozarjati odgovorne. V naših loviščih pa je dodatni sovražnik srnjadi – šakal, ki tukaj sploh ne bi smel biti. To ni avtohtona žival, a je odstrel šakala vseeno prepovedan", je razočaran Kolarič, ki je hkrati zatrdil, da radgonski lovci ne beležijo večjih škod po divjadi, če do slednje prihaja pa je to tam, kjer je življenjski prostor premajhen, ob tem se skušajo znebiti divjih prašičev, ki povzročajo največ škode. Prav tako je zelena druščina LD Gornja Radgona dokaj zadovoljna z lovnim turizmom, čeprav so tuji iskalci trofej vedno bolj zahtevni.
V radgonski lovski organizaciji so veseli, da vsako leto prihaja do pomlajevanja lovskih vrst, toda ko bodoči lovci opravijo pripravništvo, ki traja dve leti, potem jih ni blizu. "Pojavlja se tudi krivolov, in prav je, da smo lovci in ostali uporabniki zemljišč pozorni ter o tem obveščamo pristojne organe. Ob tem se v naravi in gozdovih srečujemo z motoristi, kolesarji, sprehajalci, predvsem v spomladanskem času, ko poteka gnezdenje male divjadi. Žal se kršitelji ne ozirajo na zakonodajo", smo slišali med radgonskimi lovci.
Sam radgonski zbor lovcev, katerega sta se udeležila tudi častni predsednik Janez Kralj in častni član Franc Sterniša, je bil tudi slavnosten. Poleg, da sta Anica Korošec (za 40 let v lovski organizaciji) in Janez Kralj (za 50 let) prejela visoka priznanja LZS, pa sta okrogla življenjska jubileja obeležila Anton Roškar (60) in Mirko Njivar 70 let.
Sicer pa, tisočletja je lov kot vseobsegajoča oblika življenja s skrivnostjo obdajal človeško vest in zavest. Brez razmišljanja o lovski tradiciji in razmerju med nagonom ubijanja in ljubezni do vsega živega ne bomo razumeli tistega novega, kar naj oblikuje lovca sedanjosti in prihodnosti. Pravi lovec je po nagnjenju čuvar narave; kar vzame naj ji tudi vrača.
