Mladi kmetovalci so razpravljali o socialnem varstvu na kmetiji, participaciji kmetov in prevzemu kmetije
Delavnic pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je udeležil tudi predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan
Delavnice na temo kmetijstva
Društvo podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici, je pred državnim kvizom Mladi in kmetijstvo, v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, izvedlo delavnice na teme socialnega varstva na kmetiji, participaciji kmetov in prevzema kmetije.
O ugotovitvah mladih kmetovalcev na delavnicah, je predsednica DPM Sv.
Jurij ob Ščavnici Veronika Vrzel povedala: »Mislim, da smo razdelali
stališča kmetov, iskali smo mnenja, kaj si oni mislijo, kako bi oni
stvari uredili, tako da mislim, da smo bili produktivni«. O odnosu
mladih do tem, o katerih so govorili, predsednica ugotavlja: »Kar se
tiče prevzema kmetije, so bili navdušeni, da se sploh pogovarjamo o
tem, da poskušamo stvari urediti da bi bilo njim lažje prevzeti kmetijo.
Pri aktivni participaciji smo ugotavljali, kako pridobiti čim več
mladih kmetov v naše društvo, da bi bili bolj povezani, iskali smo
načine kako in zakaj, pri socialnem varstvu smo v bistvu ugotovili, da bi
se dalo urediti kot eno nadomeščanje na kmetiji, da bi kmet lahko
mogoče šel na dopust za en teden«.
Mladim kmetovalcem se je na delavnicah pridružil tudi predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan, katerega smo zaprosili, da v kratkem predstavi Akcijski načrt dela z mladimi kmeti v obdobju 2016 – 2020, izvedbo katerega sta, poleg ZSPM podpisala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in predsednik KGZ Cvetko Zupančič. Povedal je, da »akcijski načrt prinaša 32 ukrepov, s katerimi želimo okrepiti oziroma izboljšati položaj mladega kmeta, predvsem da bo vedel, kje iskati pravilne informacije in kako se soočati z aktualnimi problematikami, ki so v današnjem času na podeželju. Nekateri ukrepi so zelo konkretni, odgovarjajo predvsem na socialne težave, ki jih imajo kmetje. Sam akcijski načrt je zasnovan na tri obdobja. Začne se že delo v osnovnih šolah, da predvsem spodbudimo in predstavimo pravo sliko, kakšno je delo na kmetiji, da je kmečko delo vredno spoštovanja in da se mora vsak, ki se s tem sreča, tega zavedati«.
Glede spoštovanja kmečkega dela v javnosti in tudi med mladimi, Rok Damijan pravi, da je težko reči, če je spoštovano ali ne. »Vidimo pa odzive ljudi, da bolj skrbijo za sebe in želijo izvedeti od kod prihaja hrana, ki jo zaužijejo, kje je proizvedena in na kakšen način. Zavedajo se tudi, da je lokalno pridelana hrana vedno bolj pomembna, je tudi bolj zdrava kot iz uvoza in da se tudi s tem dviguje zavest, kako pomembni so kmetje in s tem tudi dvig njihove samopodobe«.
Na vprašanje, kako močni so, po njegovem mnenju mladi kmetje, kolikšen delež kmetijstva predstavljajo in kako kaže v prihodnje, odgovarja: »V slovenski podeželski mladini se res trudimo, stvarem, na katere opozarjamo, so naklonjeni tudi politični odločevalci, želimo si pa predvsem to, da bi mladi kmetje prepoznali naš pomen in vlogo, ki jo igramo v nevladnem sektorju, da želimo predvsem za njih najboljše okolje in da smo mi tisti element v tej verigi prenosa znanja in informacij, na katere se lahko obrnejo in bodo preko nas dobili pravilne informacije. Seveda si pa želimo in tudi pozivam vse mlade kmete in tiste s podeželja, da podajo svoje predloge, kje vidijo težave, da najdemo skupni jezik in rešitve. Rešitve pa iščemo predvsem s pomočjo takšnih delavnic, kot smo jih imeli danes tukaj pred samim kvizom, organiziramo različna izobraževanja, tudi kakšne strokovne ekskurzije. Predvsem pa ugotavljamo, ko pridejo mladi iz različnih koncev Slovenije na nek dogodek, se hitro začnejo pogovarjati o težavah, želimo pa, da predvsem sami iščejo rešitve in s temi predlogi mi potem lažje pridemo do vseh odločevalcev, ker opažamo, da je najlažje samo tarnati in jamrati, pa kazati na drugega, te pa čisto drugače sprejmejo tisti, ki imajo moč odločanja, če imaš predlog za rešitev določenega problema«.
Mladim kmetovalcem se je na delavnicah pridružil tudi predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan, katerega smo zaprosili, da v kratkem predstavi Akcijski načrt dela z mladimi kmeti v obdobju 2016 – 2020, izvedbo katerega sta, poleg ZSPM podpisala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in predsednik KGZ Cvetko Zupančič. Povedal je, da »akcijski načrt prinaša 32 ukrepov, s katerimi želimo okrepiti oziroma izboljšati položaj mladega kmeta, predvsem da bo vedel, kje iskati pravilne informacije in kako se soočati z aktualnimi problematikami, ki so v današnjem času na podeželju. Nekateri ukrepi so zelo konkretni, odgovarjajo predvsem na socialne težave, ki jih imajo kmetje. Sam akcijski načrt je zasnovan na tri obdobja. Začne se že delo v osnovnih šolah, da predvsem spodbudimo in predstavimo pravo sliko, kakšno je delo na kmetiji, da je kmečko delo vredno spoštovanja in da se mora vsak, ki se s tem sreča, tega zavedati«.
Glede spoštovanja kmečkega dela v javnosti in tudi med mladimi, Rok Damijan pravi, da je težko reči, če je spoštovano ali ne. »Vidimo pa odzive ljudi, da bolj skrbijo za sebe in želijo izvedeti od kod prihaja hrana, ki jo zaužijejo, kje je proizvedena in na kakšen način. Zavedajo se tudi, da je lokalno pridelana hrana vedno bolj pomembna, je tudi bolj zdrava kot iz uvoza in da se tudi s tem dviguje zavest, kako pomembni so kmetje in s tem tudi dvig njihove samopodobe«.
Na vprašanje, kako močni so, po njegovem mnenju mladi kmetje, kolikšen delež kmetijstva predstavljajo in kako kaže v prihodnje, odgovarja: »V slovenski podeželski mladini se res trudimo, stvarem, na katere opozarjamo, so naklonjeni tudi politični odločevalci, želimo si pa predvsem to, da bi mladi kmetje prepoznali naš pomen in vlogo, ki jo igramo v nevladnem sektorju, da želimo predvsem za njih najboljše okolje in da smo mi tisti element v tej verigi prenosa znanja in informacij, na katere se lahko obrnejo in bodo preko nas dobili pravilne informacije. Seveda si pa želimo in tudi pozivam vse mlade kmete in tiste s podeželja, da podajo svoje predloge, kje vidijo težave, da najdemo skupni jezik in rešitve. Rešitve pa iščemo predvsem s pomočjo takšnih delavnic, kot smo jih imeli danes tukaj pred samim kvizom, organiziramo različna izobraževanja, tudi kakšne strokovne ekskurzije. Predvsem pa ugotavljamo, ko pridejo mladi iz različnih koncev Slovenije na nek dogodek, se hitro začnejo pogovarjati o težavah, želimo pa, da predvsem sami iščejo rešitve in s temi predlogi mi potem lažje pridemo do vseh odločevalcev, ker opažamo, da je najlažje samo tarnati in jamrati, pa kazati na drugega, te pa čisto drugače sprejmejo tisti, ki imajo moč odločanja, če imaš predlog za rešitev določenega problema«.
