Minka Zacherl kot prva ženska uvrščena med pomembne Prleke v Splošno muzejsko zbirko

V okviru praznovanja 90. letnice pridobitve pravic mesta Ljutomer, 90. letnice Glasbene šole Ljutomer in na pobudo Bralnega kluba Splošne knjižnice Ljutomer, so v sredo, 7. junija, v Splošni knjižnici Ljutomer, OE Muzej, uvrstili fotografijo velike glasbene pedagoginje ter pianistke Minke Zacherl med pomembne Prleke v Splošno muzejsko zbirko. Minka je tako prva ženska, ki je bila uvrščena v to zbirko.

Uvod je bil glasbeno obarvan, nato pa je vse zbrane pozdravila direktorica Splošne knjižnice Ljutomer, Vesna Laissani, ki je povedala, da je to velik dan za vse ženske v Ljutomeru. Dejala še je, da so v tem letu zbrali veliko gradiva o Minki, opravili so tudi intervju z Marico Zacherl, hčerko Minke, ki je v začetku leta praznovala stoti rojstni dan in se pred kratkim žal poslovila.

Anton Ratiznojnik je povedal nekaj o sami Splošni muzejski zbirki, ki zajema obdobje od Srednjega veka do 20. stoletja. V zbirki so med drugim zbrani znameniti ljudje iz ljutomerskega področja, kamor je sedaj bila uvrščena tudi Minka, kot prva Ljutomerčanka. Mira Azzeh je nato na kratko predstavila še življenje in delo Minke Zacherl, kar si lahko preberete spodaj.

Fotografija Minke je uvrščena poleg očeta Franca Zacherla, ustanovitelja glasbene šole v Ljutomeru. Prav njemu v spomin in v spomin njegovi hčerki Minki, je Občina Ljutomer dala izdelati spominsko ploščo, ki bo nameščena v Ljutomeru. Zaenkrat je plošča postavljena še v muzeju.

Na prireditvi je bila prisotna tudi Alka Berce, vnukinja Minke, Matilda Slavič je ob tem zapela, vsi pa so lahko vpisali še v spominsko knjigo.

MINKA ZACHERL (1894 –1985)
Nietsche: Brez glasbe bi bilo življenje zmota.

Za prof. Minko Zacherl je bila glasba življenje. Rodila se je 1894 v Ljutomeru, v znani glasbeni družini. Oče Franc Zacherl je bil znan ljutomerski prosvetni delavec, pevovodja, dirigent ljutomerskega orkestra, ustanovitelj glasbene šole v Ljutomeru in njen ravnatelj.

Leta 1913 je maturirala na učiteljišču v Mariboru. Njeno prvo službeno mesto je bilo v Križevcih pri Ljutomeru, kjer je ustanovila dekliški pevski zbor. 1917 je bila premeščena v Vučjo vas. Poleg pevskega zbora so tam pripravljali spevoigre in z njimi gostovali. Denar s teh gostovanj pa so namenili slovenskim visokošolcem v Pragi.

Leta 1919 je gospa Minka Zacherl odšla na ljubljanski konservatorij, študirat klavir in solopetje. Pela je tudi pri zboru Glasbene matice.

Leta 1922 je položila državni izpit iz glasbe za meščanske šole, učiteljišča in gimnazije. Nameščena je bila na Cankarjevi dekliški meščanski šoli. Na tej šoli in pri Glasbeni matici je vodila mladinska pevska zbora. Bila je tudi odlična korepetitorka znanim domačim in tujim solistom. Leta 1931 je bila premeščena na žensko učiteljišče v Mariboru.

Leta 1938 je šla kot pianistka z mladinskim pevskim zborom »Trboveljski slavček« na turnejo po Bolgariji. Zbor je pel še na koncertu v Beogradu in na beograjskem radiu.

Med službovanjem v Mariboru se je prof. Minka Zacherl vsak teden vozila v Ljutomer, kjer je vodila mladinski pevski zbor in poučevala klavir. Po očetovi smrti se je leta 1940 preselila v Ljutomer, prevzela vodstvo glasbene šole, istočasno pa je bila nameščena na meščansko šolo. Leta 1941 jo je okupator z materjo in s sestro izselil v Ljubljano. 1944 so se preselili v Slavonski Brod. Po osvoboditvi, julija 1945, so se vrnili v Ljutomer. Gospa Minka Zacherl je bila nameščena na nižji gimnaziji.

Leta 1945/46 je Minka Zacherl vodila glasbeno šolo in poučevala klavir in mladinsko petje.

Na željo domačih fantov in deklet je bil ustanovljen Mešani mladinski pevski zbor, ki ga je vodila ga. Minka Zacherl, kakor tudi ženski AFŽ zbor. Iz teh dveh zborov in moškega zbora se je razvil KUD Ivan Kavčič.

Leta 1947 je bil prvi pionirski pevski festival v Ljutomeru. Strokovno vodstvo festivala je bilo od takrat pa do leta 1967 v rokah prof. Minke Zacherl. Na skupnih nastopih je pelo do 1200 pionirjev. Tega se še tudi sama dobro spominjam. Prof. Minka Zacherl je obiskovala vse šole v takratnem okraju in dajala nasvete.

V okolici Ljutomera so bili ustanovljeni mešani pevski zbori. Pred nastopi je obiskovala pevske vaje, vzpodbujala pevce, inštruirala pevovodje.

Zacherlova hiša je bila znana po gostoljubnosti. Pri njih se je zbirala vsa slovenska glasbena elita, Emil Adamič, Dragotin in Ciril Cvetko, Slavko Osterc in še mnogi drugi. Vse je povezovala glasba in srčnost, vedrina in optimizem, ki jo je izžarevala gostiteljica.

Gospa Minka Zacherl je spremljala glasbeno pot vsakega posameznika. Bila je mentorica številnim mladim glasbenikom. Vse do svoje smrti 1985 je spremljala glasbeno življenje v Ljutomeru, saj je bila 60 let neprekinjeno prisotna na glasbenem odru. Kot je dejala pred kratkim preminula njena hčerka Marica Zacherl, ki je dočakala 100 let: »Minka je bila zasvojena z glasbo.«

Za svoje neumorno delo je prejela številna priznanja: 1957 Orden rada III. reda, Odlikovanje Svobode II. stopnje Zveze prosvetnih društev Slovenije, 1984 odličje Svobode s srebrnim vencem, 1978 pa Red zasluge za narod s srebrno zvezdo.

Danes se lahko Ljutomer in okolica ponašata s številnimi odličnimi zbori, mladinskimi in odraslimi ter okteti. Seme, ki ga je zasejala prof. Minka Zacherl, je obrodilo obilne sadove.

Vesela sem, da nam je prav sedaj, ko praznujemo 90-letnico ustanovitve glasbene šole v Ljutomeru, uspelo umestiti fotografijo ge. Minke Zacherl med pomembne Prleke. Pri srcu mi je toplo, saj sem jo tudi osebno poznala in naši družini sta bili glasbeno povezani.