Poletni tabor OŠ Križevci

V ponedeljek, 26. 6. 2017, smo se za šolo zbrali učenci, ki smo se prijavili na tabor. Najprej nam je učitelj razložil, kaj sploh je taborništvo, nekaj zgodovine ter razliko med taborniki, gozdovniki in skavti. Pokazal nam je tudi taborniški pozdrav, ki je B. P., kar pomeni Be prepared oziroma bodi pripravljen. Taborniki se rokujejo z levo roko, saj gre od srca. Izvedeli smo tudi nekaj taborniških zakonov: tabornik je zanesljiv, zvest, prijazen, veder, discipliniran …

Na začetku smo se razdelili v dve skupini, ki sta se imenovali Partizani in Zlate lisice. Po skupinah smo šli nabirat les, ki smo ga nujno potrebovali za taborniški ogenj. Nato smo jih razžagali oziroma razsekali. Za ogenj smo skopali dve luknji, okoli njiju pa nastavili kamenje in opeko. Po odličnem kosilu smo se naučili, kako postaviti bivak. Potem smo si tudi postavili šotore ter bivak, v katerih smo spali. Šotore smo postavili sami z malce učiteljeve pomoči. Nato smo odnesli svoje stvari v šotore in bivake ter se namestili. Bil je čas za večerjo, ki smo jo spekli na ognjišču. Spekli smo si hrenovke, klobase, krompir ter cesarski praženec. Po večerji smo pomili posodo ter sebe. Tako je bila ura 23.00 in začela se je straža, ki se je zamenjala vsaki 2 uri in se je končala ob 07.00. Prva straža žal ni šla po načrtu. Zjutraj smo si umili zobe in obraz ter počesali lase. Ker smo imeli zajtrk pripravljen, smo samo pripravili mizo ter začeli jesti. Po zajtrku so se Partizani odpravili izdelovat lesene piščali. Za to smo potrebovali vrbovo vejo ter oster nož. Zlate lisičke pa smo se odpravile v gozd, kjer smo iskale stopinje. Okrog tistih, ki so se lepo videle, smo dale plastenko, zmešale mavec ter ga vlile v plastenko, ki smo jo prej položile na odtis. Ko smo se vračale na taborni prostor, smo vzele še nekaj drv. Nato smo se zamenjali. Že je bila ura toliko, da smo morali začeti kuhati kosilo. Vsaka skupina je skuhala svojo golaževo juho. Partizani so po kosilu umili posodo, Lisičke pa so počivale oziroma se igrale z žogo. Potem nam je učitelj razdelil 200 balonov. Ko smo jih napolnili, smo jih odnesli na igrišče, se razdelili v dve skupini ter si naredili svoj prostor s trakom in stožci, ki jih je morala druga skupina podreti. Sledilo je streljanje z lokom. Imeli smo dva loka ter kar nekaj puščic. Vsak je prišel enkrat na vrsto, tisti, ki pa je želel še enkrat, pa je moral najti puščico, ki jo je ustrelil učitelj. Nato smo si naredili večerjo, podobno kot prejšnji večer, le da smo si namesto cesarskega praženca spekli ribe. Te so bile zelo okusne. Medtem ko smo deklice lupile, rezale ter pekle, so dečki gospodu, ki nam je posodil bale za držanje tarče, pomagali bale nositi na prikolico. Padel je mrak in odpravili smo se na nočni pohod. S svetilkami smo odšli v gozd. Ko smo prišli na jaso, smo se usedli in poslušali živali. Ko smo se vračali, smo morali hoditi sami na minuto brez svetilk. Nekateri so premagali strah, nekateri pač ne. Spet je nastopila straža, ostali pa so odšli spat. Naslednji dan smo pozajtrkovali ter pospravili tabor.

Všeč nama je bilo spanje v bivaku, pripravljanje obrokov ter druženje. Na taboru sva se naučili, kako prižgati ogenj, skuhati večerjo, postaviti šotor, vezati vozle, narediti ognjišče ter uživati v naravi.

Maša Slavinec in Lucija Mesarič