Miro Cerar prebivalcem Razkrižja obljubil, da jim bo država pomagala
Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da ljudje zaradi arbitražne odločitve ne bodo oškodovani in da bodo ohranili svoje pravice
Miro Cerar na Razkrižju, foto: Nebojša Tejić/STA
Predsednik vlade RS, dr. Miro Cerar, je v soboto, 1. julija, obiskal Razkrižje, Hotizo in Mirišče, kraje ob meji s Hrvaško, ki se jih je odločitev arbitražnega sodišča na tak ali drugačen način dotaknila. Predsednik je poudaril, da bo vlada z ljudmi vsakodnevno v stiku in da bodo vsi, ki jih je odločitev prizadela, obravnavani individualno. Kot je bilo ob obisku poudarjeno, bo Vlada storila vse, kar je v njeni moči, da ljudje zaradi odločitve ne bodo oškodovani in da bodo ohranili svoje pravice.
Mirišče je arbitražno sodišče prisodilo Sloveniji, pri Hotizi
in Razkrižju pa je na veliko razočaranje domačinov katastrska meja
postala državna, čeprav je ponekod povsem neživljenjska, saj poteka po
dvoriščih in celo čez hiše ali pa povsem zapre dostop do domačij. Na Hrvaškem je tako ostalo tudi 35 slovenskih prebivalcev, ki so ob obisku predsedniku vlade očitali, da država zanje v
26 letih ni storila tako rekoč nič. V naših krajih smo tako očitno spet potegnili ta kratko, prebivalci pa se sprašujejo, če so jih žrtvovali za Piranski zaliv.
Miro Cerar: Če ne pomagamo tem ljudem, nismo vredni imena slovenska država
Cerar jim je obljubil pomoč ter dejal, da jim bodo pomagali na vse možne načine, torej sorazmerno njihovim potrebam, da ohranijo raven dosedanjih pravic, da lahko še vedno hodijo na slovensko stran, šolajo otroke in uveljavljajo svoje pravice tukaj.
Izjava Mira Cerarja:
Sprejeli tri sklepe
Na Razkrižju so pri tem sprejeli tri sklepe. Župan Občine Razkrižje, Stanko Ivanušič se je zavezal, da bo poskušal na drugi strani meje lokalne predstavnike prepričati o nujnosti sprememb meje, da bi lahko o tem skupaj prepričevali Zagreb, Cerar pa se je zavezal, da bo vlada storila vse, da bodo lahko ljudje, ki so ostali zunaj Slovenije, živeli normalno, če bo treba, tudi s selitvijo v domovino, ter da bodo imeli prizadeti prebivalci vse možnosti, da svoje težave, pripombe in predloge predstavijo predstavnikom države.
Ljudje ob meji se čutijo izigrane
Predsedniku vlade je v imenu prebivalcev, ki so ostali izven meja Slovenije, situacijo predstavila Cvetka Mesarič, ki z družino živi med mejnima prehodoma Razkrižje in Banfi oz. v zaporu, kot se je izrazila, saj so bile ponoči zapornice zaprte. Mesaričeva, ki je profesorica slovenskega jezika na Osnovni šoli Razkrižje, je povedala, da so od leta 1991 pošiljali prošnje za korekcijo meje, a odgovorov ni bilo. Cerarja je tudi opozorila, da so bili ljudje ob meji izigrani, saj je bila naloga arbitražnega sodišča, da določa mejo tudi po načelu pravičnosti in dobrososedskih odnosov le v Piranskem zalivu, ne pa tudi na kopenski meji. Cerar je priznal, da so na kopnem arbitri res odločali le na podlagi mednarodnega prava in dodal, da je na to tudi sam opozarjal.
Cerarja je ob tem vprašala, ali ji upa obljubiti poseben zakon o dodatni korekciji meje, a ji je odvrnil, da takega zakona ni mogoče sprejeti, je pa povedal, da se bo pri implementaciji razsodbe na terenu možno še kaj dogovoriti s Hrvaško. Prihodnji teden bo vlada tako oblikovala posebno delovno skupino, ki se bo ukvarjala z implementacijo razsodbe, dokončna implementacija pa bo odvisna od sodelovanja med obema državama.
Miro Cerar na Razkrižju in v Mirišču
Prebivalci Razkrižja so razočarani
Miro Cerar: Če ne pomagamo tem ljudem, nismo vredni imena slovenska država
Cerar jim je obljubil pomoč ter dejal, da jim bodo pomagali na vse možne načine, torej sorazmerno njihovim potrebam, da ohranijo raven dosedanjih pravic, da lahko še vedno hodijo na slovensko stran, šolajo otroke in uveljavljajo svoje pravice tukaj.
Izjava Mira Cerarja:
Sprejeli tri sklepe
Na Razkrižju so pri tem sprejeli tri sklepe. Župan Občine Razkrižje, Stanko Ivanušič se je zavezal, da bo poskušal na drugi strani meje lokalne predstavnike prepričati o nujnosti sprememb meje, da bi lahko o tem skupaj prepričevali Zagreb, Cerar pa se je zavezal, da bo vlada storila vse, da bodo lahko ljudje, ki so ostali zunaj Slovenije, živeli normalno, če bo treba, tudi s selitvijo v domovino, ter da bodo imeli prizadeti prebivalci vse možnosti, da svoje težave, pripombe in predloge predstavijo predstavnikom države.
Ljudje ob meji se čutijo izigrane
Predsedniku vlade je v imenu prebivalcev, ki so ostali izven meja Slovenije, situacijo predstavila Cvetka Mesarič, ki z družino živi med mejnima prehodoma Razkrižje in Banfi oz. v zaporu, kot se je izrazila, saj so bile ponoči zapornice zaprte. Mesaričeva, ki je profesorica slovenskega jezika na Osnovni šoli Razkrižje, je povedala, da so od leta 1991 pošiljali prošnje za korekcijo meje, a odgovorov ni bilo. Cerarja je tudi opozorila, da so bili ljudje ob meji izigrani, saj je bila naloga arbitražnega sodišča, da določa mejo tudi po načelu pravičnosti in dobrososedskih odnosov le v Piranskem zalivu, ne pa tudi na kopenski meji. Cerar je priznal, da so na kopnem arbitri res odločali le na podlagi mednarodnega prava in dodal, da je na to tudi sam opozarjal.
Cerarja je ob tem vprašala, ali ji upa obljubiti poseben zakon o dodatni korekciji meje, a ji je odvrnil, da takega zakona ni mogoče sprejeti, je pa povedal, da se bo pri implementaciji razsodbe na terenu možno še kaj dogovoriti s Hrvaško. Prihodnji teden bo vlada tako oblikovala posebno delovno skupino, ki se bo ukvarjala z implementacijo razsodbe, dokončna implementacija pa bo odvisna od sodelovanja med obema državama.
Miro Cerar na Razkrižju in v Mirišču
Prebivalci Razkrižja so razočarani
