Na Vetrnici domači zbor Večerna zarja

Namesto na poletnem odru DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, se je»DOSOR-jeva Vetrnica« s ponedeljkovo kulturno prireditvijo poletnega festivala »odvrtela« v predprostoru knjižnice. Tokrat se je številnemu občinstvu z novim programom predstavil  mešani pevski zbor DOSOR-ja Večerna zarja.

Pod vodstvom zborovodkinje Suzane Divjak, ki je sicer v DOSOR-ju zaposlena kot diplomirana medicinska sestra, so zapele stanovalke in stanovalci DOSOR-ja, z njimi pa tudi zaposlene: Breda, Mojca in Valerija, a kulturni program je povezovala Teja Smodiš.

Zbor je program začel s pesmijo »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi« ter nadaljeval s spletom znanih pesmi: »Vsakdo mora imeti prijatelja«, »Slovenija od kod lepote tvoje«, »Moj spomin« in »Kjer lastovke gnezdijo«. Pod motom: Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo; prehiter za tiste, ki žalujejo ter prekratek za tiste, ki se veselijo... sta stanovalka Vida in Filip spomnila s Prešernovo pesmijo »Od železne ceste« na pričetek gradnje »južne železnice« (Dunaj-Maribor-Celje-Ljubljana- Sežana-Trst) pred 175 leti (leta 1842).

V drugem delu so bile na vrsti ljudske pesmi (»Šumijo gozdovi domači«, »Rastejo v strmi gori«, »Po jezeru bliz Triglava« in »Gor čez izaro«) ter še v zaključnem delu priljubljene melodije oziroma pesmi: »Jaz pa vem kako«, »Biseri sreče«, »Vsak človek je pol angela« in »Kraljestvo naše sreče«. Gromki aplavz ob zaključku koncerta je potrdil, da je Suzana Divjak s pevskim zborom Večerna zarja bila vsekakor uspešna in po želji poslušalstva so skupaj zapeli še Slakovo »V dolini tihi« ter slovensko ljudsko »Sem deklica mlada vesela«.