Predstavljena monografija Miroslav Steržaj, velikan kegljaškega športa
Avtorici monografije dr. Simona Menoni Muršič in Manica Hartman sta na 140 straneh povzeli prehojeno pot častnega občana, nastala pa je monografija, ki bo številne podrobnosti o tem velikem človeku prenesla tudi našim zanamcem
Miroslav Steržaj
V torek, 1. avgusta, je bila v sklopu 61. praznika Občine Ljutomer, v atriju Mestne hiše v Ljutomeru predstavljena monografija Miroslav Steržaj, velikan kegljaškega športa. Miroslav Steržaj, ki je častni občan Občine Ljutomer, je bil kegljač svetovnega slovesa, veliko pa je za lokalno skupnost postoril kot gospodarstvenik, politik in kulturnik.
Ideja o monografiji se je pojavila pred petimi leti, podal pa jo je Srečko Pavličič. Avtorici monografije dr. Simona Menoni Muršič in Manica Hartman sta na 140 straneh povzeli prehojeno pot častnega občana, nastala pa je monografija, ki bo številne podrobnosti o tem velikem človeku prenesla tudi našim zanamcem.
Ideja o monografiji se je pojavila pred petimi leti, podal pa jo je Srečko Pavličič. Avtorici monografije dr. Simona Menoni Muršič in Manica Hartman sta na 140 straneh povzeli prehojeno pot častnega občana, nastala pa je monografija, ki bo številne podrobnosti o tem velikem človeku prenesla tudi našim zanamcem.
Prireditev je vodila Mira Rebernik Žižek, spregovorili so številni gostje, med njimi županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, avtorica Manica Hartman, predsednik Kegljaške zveze Slovenije Milan Kurelič ter drugi, posebnost pa je bilo presenečenje, ki so ga pripravili
Miroslavu, saj se je predstavitve monografije udeležil
tudi priznani hrvaški kegljač Nikola Dragaš, s katerim sta skupaj tekmovala
in osvajala medalje na največjih tekmovanjih. Pogovor med njima si lahko ogledate v spodnjem videu. Na prireditvi je zapel Ljutomerski oktet, katerega soustanovitelj je bil prav Miroslav leta 1965, z njimi pa je tudi tokrat zapel, skupaj s sinom Harryjem.
Olga Karba:
Manica Hartman:
Milan Kurelič
V karieri osvojil okoli 500 pokalov in medalj
Miroslav Steržaj se je rodil v revni družini, osnovno šolo je obiskoval na Rakeku, nižjo gimnazijo v Logatcu ter srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani. Leta 1950 se je kot 17-letnik preselil v Ljutomer, športno pot pa je začel že kot otrok.
Po rednem in trdnem treniranju je leta 1955 dosegal odlične rezultate in se uvrstil v Jugoslovansko državno reprezentanco, kjer se je obdržal rekordnih 30 let, do leta 1985. Leta 1962 je prestopil v enega izmed najboljših slovenskih klubov KK Branik iz Maribora, kjer je dosegel tudi največje osebne dosežke. Leta 1964 je na Evropskem prvenstvu osvojil naslov absolutnega evropskega prvaka, kar pomeni, da je zmagal v vseh kategorijah - posamezno, v parih in ekipno. Čez štiri leta mu je uspel še en podvig, saj je z odličnim posameznim nastopom osvojil zmago na svetovnem prvenstvu v posamezni kategoriji in s tem postal prvi jugoslovanski in s tem tudi slovenski svetovni prvak v kegljanju. Tudi v naslednjih letih je dosegal odlične rezultate, leta 2001 pa se je poslovil od tekmovalnega kegljanja. Za odlične športne dosežke je prejel Bloudkovo nagrado, leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2015 pa razglašen za častnega predsednika Športne zveze Ljutomer. Je tudi častni član Kegljaške zveze Slovenije. V svoji karieri je na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojil skupaj 17 medalj, od tega sedem zlatih, pet srebrnih in pet bronastih, na slovenskih in jugoslovanskih posamičnih prvenstvih pa 26 medalj, od tega 15 zlatih, osem srebrnih in tri bronaste. V karieri je osvojil okoli 500 pokalov in medalj.
Dolgo in bogato delovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki
Ko je prišel v Ljutomer je Miroslav delal na tajništvu za notranje zadeve kot finančni manipulant, pozneje pa opravljal službo finančnega inšpektorja v Ljutomerskem okraju. Leta 1955 je začel delati na Mlekoprometu v Ljutomeru, kjer je 12 let delal kot komercialni direktor, leta 1967 je bil postavljen za direktorja, katero funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 1993. V tem času je Mlekopromet postal ena izmed glavnih sirarn v Sloveniji. Za gospodarske dosežke je prejel tudi Kraigherjevo nagrado.
Leta 1965 je bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta, katerega redni član je bil 45 let. Leta 2004 je bil izvoljen za predsednika Kulturnega Društva Ivan Kaučič pod katerim okriljem deluje tudi oktet.
Deloval je tudi v politiki, kjer je sprva bil predsednik občinskega komiteja v Ljutomeru za en 2-letni mandat. Po tem je začel uspešno politično kampanjo in bil osem let podpredsednik Občine Ljutomer ter prav tako osem let podpredsednik zbora občin. Leta 1988 je nato postal predsednik Občine Ljutomer, katero funkcijo je opravljal do osamosvojitve leta 1991. Po osamosvojitvi je med letoma 1992 in 1997 bil član državnega sveta, med letoma 1998 in 2002 je bil podžupan Občine Ljutomer, leta 2003 pa je bil za vso svoje delo za občino razglašen za častnega občana Občine Ljutomer.
Olga Karba:
Manica Hartman:
Milan Kurelič
V karieri osvojil okoli 500 pokalov in medalj
Miroslav Steržaj se je rodil v revni družini, osnovno šolo je obiskoval na Rakeku, nižjo gimnazijo v Logatcu ter srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani. Leta 1950 se je kot 17-letnik preselil v Ljutomer, športno pot pa je začel že kot otrok.
Po rednem in trdnem treniranju je leta 1955 dosegal odlične rezultate in se uvrstil v Jugoslovansko državno reprezentanco, kjer se je obdržal rekordnih 30 let, do leta 1985. Leta 1962 je prestopil v enega izmed najboljših slovenskih klubov KK Branik iz Maribora, kjer je dosegel tudi največje osebne dosežke. Leta 1964 je na Evropskem prvenstvu osvojil naslov absolutnega evropskega prvaka, kar pomeni, da je zmagal v vseh kategorijah - posamezno, v parih in ekipno. Čez štiri leta mu je uspel še en podvig, saj je z odličnim posameznim nastopom osvojil zmago na svetovnem prvenstvu v posamezni kategoriji in s tem postal prvi jugoslovanski in s tem tudi slovenski svetovni prvak v kegljanju. Tudi v naslednjih letih je dosegal odlične rezultate, leta 2001 pa se je poslovil od tekmovalnega kegljanja. Za odlične športne dosežke je prejel Bloudkovo nagrado, leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2015 pa razglašen za častnega predsednika Športne zveze Ljutomer. Je tudi častni član Kegljaške zveze Slovenije. V svoji karieri je na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojil skupaj 17 medalj, od tega sedem zlatih, pet srebrnih in pet bronastih, na slovenskih in jugoslovanskih posamičnih prvenstvih pa 26 medalj, od tega 15 zlatih, osem srebrnih in tri bronaste. V karieri je osvojil okoli 500 pokalov in medalj.
Dolgo in bogato delovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki
Ko je prišel v Ljutomer je Miroslav delal na tajništvu za notranje zadeve kot finančni manipulant, pozneje pa opravljal službo finančnega inšpektorja v Ljutomerskem okraju. Leta 1955 je začel delati na Mlekoprometu v Ljutomeru, kjer je 12 let delal kot komercialni direktor, leta 1967 je bil postavljen za direktorja, katero funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 1993. V tem času je Mlekopromet postal ena izmed glavnih sirarn v Sloveniji. Za gospodarske dosežke je prejel tudi Kraigherjevo nagrado.
Leta 1965 je bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta, katerega redni član je bil 45 let. Leta 2004 je bil izvoljen za predsednika Kulturnega Društva Ivan Kaučič pod katerim okriljem deluje tudi oktet.
Deloval je tudi v politiki, kjer je sprva bil predsednik občinskega komiteja v Ljutomeru za en 2-letni mandat. Po tem je začel uspešno politično kampanjo in bil osem let podpredsednik Občine Ljutomer ter prav tako osem let podpredsednik zbora občin. Leta 1988 je nato postal predsednik Občine Ljutomer, katero funkcijo je opravljal do osamosvojitve leta 1991. Po osamosvojitvi je med letoma 1992 in 1997 bil član državnega sveta, med letoma 1998 in 2002 je bil podžupan Občine Ljutomer, leta 2003 pa je bil za vso svoje delo za občino razglašen za častnega občana Občine Ljutomer.
