Tina Vukan o nasilju v družini

Tina Vukan, univ. dipl. soc. del., spec., regijska koordinatorka za preprečevanje nasilja v družini je v okviru predavanja z naslovom Nasilje v družini je družben problem, v Večgeneracijskem centru Pomurje – enoti Ljutomer, prisotnim predstavila definicijo nasilja kot zlorabo moči, vrste nasilja (fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje) ter opozorila na razširjeno definicijo nasilja, ki vključuje tudi zanemarjanje in grožnjo ter razširjeno definicijo družinskih članov, ki se nahaja v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (obstoječ od leta 2008, spremenjen  leta 2016) in je pomembna za razumevanje problematike nasilja. Poudarila je, da je nasilje v družini nedopustno, je kršenje temeljnih človekovih pravic in je v naši zakonodaji opredeljeno in tretirano kot kaznivo dejanje. Osvetlila je nekatere možne vzroke za tveganje razvoja nasilnih odnosov. Ovrgla je zmotno prepričanje, da je za nasilno vedenje (so)odgovorna žrtev. Tudi zloraba alkohola in drugih prepovedanih substanc, brezposelnost, socialna izključenost, revščina,… sicer povečujejo tveganje za izbruhe nasilja v družini, vendar je za nasilno vedenje odgovoren povzročitelj. Spregovorila je o možnostih za zaščito žrtev nasilja in poudarila, kako pomembno je tudi delo s povzročitelji nasilja, ki ob doseženem uvidu v problem in dovolj visoki motiviranosti, lahko spreminjajo oz. kontrolirajo svoje vedenje.

Zavedati se je potrebno, da je nasilje v družini družben problem. Čeprav se odvija v intimnem, zasebnem prostoru, ga ne bi smeli prezreti. Še manj obsojati žrtve, kadar se ne zmorejo izviti iz nasilnega odnosa. Za nasilje v družini je namreč značilen »krog nasilja«, katerega je izredno težko prekiniti. Gre za ponavljajoča obdobja naraščanja napetosti, ki se stopnjujejo do izbruha nasilja, temu pa sledijo obdobja obžalovanja. V obdobju naraščanja napetosti žrtev poskuša storiti vse, da do izbruha ne bi prišlo. Vendar to ni mogoče. Ko je napetost prevelika, povzročitelj izbruhne. Žrtev pa krivi sebe, ker ji s svojimi prizadevanji ni uspelo preprečiti nasilja. Prestrašena je, zmedena, izčrpna in ne vidi izhoda. Izbruhu nasilja sledi obdobje obžalovanja, ko se povzročitelj nasilja opravičuje in obljublja, da se ne bo več zgodilo. Sledijo t.i. »medeni tedni«. Žrtev verjame obljubam oz. goji upe, ki jih opira prav na to izkušnjo mirnih obdobij. Vendar pa se krog nasilja vrti vedno znova, vse hitreje, intenziteta izbruhov pa je pogosto vedno hujša.

Vloga regijske koordinatorke za preprečevanje nasilja je med drugim tudi vzdrževanje in razvijanje mreže med javnimi in nevladnimi institucijami, ki delujejo v regiji na področju zaščite pred nasiljem, usklajevanje postopkov delovanja in sodelovanje med njimi, strokovna podpora in usposabljanje ter senzibiliziranje strokovne in laične javnosti, analiziranje stanja na področju nasilja v regiji ter povezovanje in koordiniranje dela na državnem nivoju.

Z namenom lažjega razumevanja problematike nasilja in drugih tem, v enoti Večgeneracijskega centra Pomurja v enoti Ljutomer, na Ormoški cesti 22, v petek, 10. novembra ob 10:00 uri pripravljajo predstavitev Društva za nenasilno komunikacijo, kamor ste prav tako vljudno vabljeni. O nasilju je namreč treba spregovoriti in ga tudi prijaviti pristojnim službam. Kajti le tako lahko resnično pomagamo žrtvi nasilja in tudi povzročitelju nasilja.

Večgeneracijski center Pomurja – enota Ljutomer tudi v mesecu oktobru pripravlja različne brezplačne aktivnosti za vse generacije ter vas vljudno vabijo, da se jim pridružite. Vabljeni pa tudi sicer, da se udeležite vsebinsko raznolikih in brezplačnih aktivnosti in/ali se pridružite v času uradnih ur na Ormoški cesti 22 v Ljutomeru. Veseli bodo tudi novih idej in pobud.

Projekt podpira Evropski socialni sklad, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter lokalne skupnosti. Izvajajo ga v sodelovanju s Slovensko filantropijo, Hišo sadeži Murska Sobota, Zavodom Vitica in Mozaik.