Matej Tušak: Športnik kot vzor!

Ugledni športni psiholog predaval mladim; Lažje je napadati, kot braniti naslov; Debevec bo prvi športnik na svetu, ki bo nastopil na desetih OI; Vrhunski športnik ni rojen, njega se naredi

Prlekija-on.net, nedelja, 15. oktober 2017 ob 13:33
Matej Tušak

Matej Tušak

Študentsko-mladinski klub Klinka iz Gornje Radgone že vrsto let, poleg druženja, zabave in rekreacije, odlično skrbi za svoje članstvo tudi na področju vzgoje in izobraževanja, saj pogosto organizira tudi koristna predavanja strokovnjakov z različnih področij. In tako je oktobrski Educo vikend obarvalo predavanje uglednega slovenskega športnega psihologa, prof. dr. Mateja Tušaka, ki je kot psiholog sodeloval na številnih evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah.  Predavanje v Mladinskem centru Gornja Radgona, je bilo naravnost izjemno, le škoda, da ni bilo nekoliko več poslušalcev.

Po osvojenem naslovu evropskih prvakov v košarki in evforiji, ki je zajela celotno Slovenijo, so se na predavanju športnega psihologa Tušaka osredotočili predvsem na sled, ki jo je/bo to pustilo za seboj. A na sporedu ni bila samo beseda o športu, temveč je Tušak prepričan, da ne potrebujemo toliko zdravstveno reformo, kot reformo sodstva, ki zamuja že desetletja, kajti če bi sodstvo bilo urejeno že po osamosvojitvi, ne bi bilo toliko korupcije in kriminala, ki uničuje državo. "Če bi hitro ukrepali in storilce drastično kaznovali, bi bilo bistveno manj kriminala in korupcije tako da bi bilo več denarja tudi ta športnike. Kljub temu je v Sloveniji veliko zgodb o uspehu", je prepričan psiholog, ki je govorili tudi o tem kakšen navdih predstavljajo takšni uspehi vsem Slovencem na različnih področjih, ne le v športu in o vzoru, ki ga najdemo v športnikih, kjer so poleg košarkarjev in predvsem Gorana Dragića, bili omenjeni Peter Prevc, Rajmond Debevec, Mitja Petkovšek, Primož Roglič, Vasilij Žbogar, Bojan Tokić...

Česa bi se morali vsi Slovenci in Slovenke naučiti od naših košarkarjev, ki so nas pred kratkim popolnoma navdušili s priigranim naslovom evropskih prvakov? Matej Tušak pravi, da so "takšni uspehi mogoči le z vrhunskimi kadri, ne pa s povprečnimi ali celo slabimi. Do vrhunskih ljudi pa pridemo prek neodvisnega tekmovanja, ne pa z zvezami in poznanstvi." Zato naslov EP veliko širše vpliva na celotno Slovenijo in zato imamo v športnikih prave vzore, je prepričan Matej Tušak, ki je v zadnjih letih delal ali dela s skoraj vsemi najboljšimi slovenskimi športniki in športnicami. Samo predavanje je sicer bilo namenjeno vsem športnim navdušencem, rekreativnim športnikom in vsem, ki jih omenjena tematika zanima, kajti dr. Matej Tušak je športni psiholog, ki se že dolgo ukvarja z najboljšimi slovenskimi športniki različnih zvrsti, več kot primeren sogovornik za to, da analizira ta in oni športni dogodek, in tudi nekatere druge psihološke pojave, ki smo jim bili v zadnjem času priča v slovenskem športu, saj ne smemo prezreti, da je praktično istočasno z osvojitvijo evropskega košarkarskega zlata, Roglič osvojil svetovno srebro, namiznoteniška reprezentanca, z Bojanom Tokićem na čelu, bron ipd. Žal, po Tušaku, mediji tukaj marsikaj spregledajo, kar ni dobro.

Psiholog je še posebej "obdelal" Gorana Dragića, od njegovega začetka pri KK Slovan, ko je bil povprečen košarkar, do današnjega najboljšega igralca evropskega prvenstva in odličnega igralca NBA. Vse je Goran dosegel z borbo in odrekanjem z veliko treninga in učenja, saj se vrhunski športnik, po prepričanju Tušaka, ne rodi temveč se naredi. "Tudi najboljši so nekoč bili podpovprečni, so se lomili, toda niso obupali temveč so še več delali in se borili. Napake je treba vzeti kot priložnost za rast", je prepričan dr. Matej Tušak, ki dodaja, kako je v športu vedno težje braniti prvo mesto, kot ga napadati. Tukaj je tudi primer Petra Prevca izpred nekaj let, ko je zmagoval kot po tekočem traku, in danes ko mnogim gleda v hrbet. "Tudi za Prevca ne moremo reči, da je bil ekstra talent v mladih letih, vendar pa je on stalno stopnjeval svoje rezultate, ki so pred dobrim letom bili izjemno veliki, čeravno je dejansko še mlad. To ni posledica izjemnosti, temveč načina življenja. Pristopa. In to je tudi razlog, zakaj so vsi Prevci dobri skakalci. So posledica dela. Posledica tega, da razumejo, da morajo v to, da nekaj dosežejo, ogromno vložiti. Slovenci bi se morali od takih športnikov naučiti čim več. To, da ni bistven talent, temveč delo. Pa ne eno leto, temveč dvajset let".

In tukaj je navedel primer neuničljivega Rajmonda Debevca, ki je osvojil nešteto medalj na mnogih največjih tekmovanjih, saj že 44 let, neprekinjeno trenira pet dni v tednu, med šest in osem ur. "Debevec se je odločil, da bo prvi športnik na svetu, ki bo nastopil na desetih olimpijskih igrah in to se bo zgodilo, kar pomeni, da bo v naslednjih šestih letih moral še več delati. A to je njegov način življenja in mu ni nič težko. Seveda moramo spoštovati njegov cilj, čeprav niti on sam v prihodnje ne pričakuje vrhunskih dosežkov in medalj". Tušak je, med drugimi, predstavil tudi zgodbe in dosežke Vasilija Žbogarja in Mitje Petkovška, ki je odličen telovadec, kljub poškodbam. Zaradi težav z zapestjem, Mitja nastopa le na bradlji, saj denimo na konju, zaradi poškodb, ne bi bil uspešen.

Sicer pa je redni prof. dr. Matej Tušak (športni psiholog), študiral psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študij je zaključil z diplomsko nalogo na temo Agresivnost v vrhunskem športu in doktoriral na temo Razvoj motivacijskega sistema v športu. Zaposlen je na Fakulteti za šport in Filozofski fakulteti kjer predava psihologijo in psihologijo športa. Predava tudi na podiplomskem študiju Medicinske fakultete, na univerzah v Zagrebu, Splitu, Skopju, Mostarju, Trstu in Celovcu. Dela tudi na inštitutu za šport in se aktivno ukvarja v procesu psihične priprave športnikov na tekmovanja, ukvarja se tako z vrhunskimi športniki, kot tudi z otroki, mladinci in amaterskimi športniki. Kot psiholog je sodeloval na številnih EP, SP in OI. Je član strokovnega sveta za šport pri Vladi RS, predsednik strokovnega sveta za šport pri SUSA (univerzitetna športna zveza), član odbora za vrhunski šport pri OKS, član mednarodnega odbora športnih psihologov (ISPC), predsednik strokovnega sveta za judo in triatlon, član strokovnih svetov v različnih (kegljanje, smučarski skoki, jadranje, kajak) panogah in vodja psihodiagnostičnega laboratorija na Inštitutu za šport. Je tudi vodja psihološkega dela mednarodnega projekta @life, ki skrbi za preventivo na področju soočanja s stresom in zdravega načina življenja.

Je avtor različnih knjig in preko 300 znanstvenih člankov, v katerih teoretična znanja združuje s praktičnimi izkušnjami. Najpomembnejše njegove knjige so Psihologija športa, Strategije motiviranja v športu, Psihologija ekipnih športov, Trener, JAZ – Športnik, Človeški viri v Slovenski vojski idr. Veliko predava po športnih društvih, šolah, vrtcih, podjetjih in vodi najrazličnejše delavnice na temo stresa, spoprijemanja s stresom, motivacije, agresivnosti, osebnostne rasti, timskega dela, učinkovite komunikacije in mnogih drugih psiholoških fenomenov. Ukvarja se tudi s psihološkim svetovanjem posameznikom z najrazličnejšimi težavami, sodeluje z različnimi podjetji, manegerji, vodstvenimi delavci in ljudmi z vsakdanjimi težavami. V zadnjem času pa skuša znanje iz sveta vrhunskega športa prenesti tudi med manegerje in podjetnike...