Marjan Mirt in Branimir Ritonja nagrajena na pariškem salonu

Deset slovenskih umetnikov se je v minulih dneh predstavilo na večdnevnem odmevnem mednarodnem salonu francoskega Nacionalnega združenja lepih umetnosti (SNBA). Salon SNBA (Societe Nationale des Beaux Arts) poteka vsako leto v začetku decembra od leta 1865 dalje, in sicer v razstavišču Carruosel du Louvre pod piramido v Louvru v Parizu, točno na mestu, kjer je bila leta 1725 pripravljena prva razstava pod okriljem Akademije lepih umetnosti. Letos je na njej sodelovalo več kot 600 umetnikov - slikarjev, kiparjev, grafikov in fotografov iz številnih držav, med katerimi je bilo tudi deset slovenskih umetnikov, ob osmih slikarjih še kipar in fotograf. Prav slednja sta na letošnji že 156. mednarodni razstavi, s svojimi deli prepričala 6-člansko žirijo umetnikov in kritikov, ki jima je dodelila visoka priznanja. Kipar Marjan Mirt je dobil zlato medaljo za skulpturo Zlomljena krila, Branimir Ritonja pa bronasto medaljo za fotografijo z naslovom Arnuša.

Slovensko umetnost so sicer zastopali Igor Orešič, Oto Rimele, Bogdan Čobal, Franc Skerbinek, Veljko Toman, Zdravko Luketič, Viktor Šest, Rado Jerič, Marjan Mirt in Branimir Ritonja. Njihova dela so bila na ogled v prvem od šestih prostorov, ki so obkrožali centralni del razstavišča, v katerem so dobile mesto predvsem skulpture. Uradni podatki o številu obiskovalcev do odhoda slovenske delegacije še niso bili na voljo, lani pa si je razstavo po podatkih organizatorja ogledalo okrog 15.000 obiskovalcev. In kot nam je povedala Sonja Jerič iz spremstva naših umetnikov, tudi letos ni bilo manj obiskovalcev, kar je za naše umetnike bilo nekaj nepozabnega. Ena od direktoric in obenem selektoric Salona Des Beaux Arts, ki že 14 let sodeluje pri pripravi razstave, Benedicte Lecat je povedala, da razstava ne želi slediti tradiciji iz leta 1861, ko so si, takrat prvič predvsem Parižani, lahko ogledali slike velikih mojstrov čopiča. Zaradi pogoja, da mora imeti umetnik akademsko izobrazbo, številni pozneje priznani francoski slikarji na razstavo niso imeli dostopa. Tako se je zgodil upor tako imenovanih "zavrnjenih", ki so ob podpori kiparja Augusta Rodina leta 1875 dobili svoj Salon in s tem možnost predstavitve občinstvu.

Kot prva Slovenka je na tej mednarodni razstavi likovnih ustvarjalcev leta 1982 sodelovala Ivana Kobilca, ki je potem tudi postala članica združenja. Nato pa slovenskega predstavnika na salonu ni bilo vse do lani, ko se je po zaslugi častne konzulke Tatjane Rodica Dumas iz St. Etienna v Franciji predstavilo enajst umetnikov iz vse Slovenije. Bila je obveščena, da je ena delegacija svojo navzočnost zaradi politične situacije odpovedala in tako smo lahko vskočili Slovenci. Ob tem je bila multimedijska umetnica Eva Petrič nagrajena s srebrno medaljo. Slovenska umetnost je letos dobila prostor za deset umetnikov, selektorica in organizatorka salona Benedict Lecat pa je k organiziranju njihove predstavitve povabila Igorja Orešiča iz Maribora. Ta je po posvetu z umetniki sklenil, da se bodo v Parizu predstavili umetniki, ki se zbirajo in delujejo na umetniški domačiji Soraj, ki jo v Pernici pri Mariboru vodita zakonca Sonja in Rado Jerič. Salon oziroma njegovi selektorji ne izbirajo le med akademskimi slikarji. Njegov pravi namen je izbrati kakovostna dela ne glede na izobrazbo umetnika, nam je povedala Jeričeva, ki je dodala, da je vsak izmed desetih Slovencev imel na razpolago 90 krat 120 centimetrov in je v tem okviru lahko sodeloval s tremi deli. Ob salonu sta sicer izšla tudi dva kataloga: splošni katalog z objavljenimi deli vseh 600 umetnikov in katalog z objavljenimi deli slovenskih umetnikov. Oba sta v angleškem jeziku.

"Ta razstava je za Slovenijo dejansko izredna čast, da lahko naši umetniki razstavljajo v galeriji Carosell De Louvre na Salonu SNBA. Ob tem je Igor Orešič dobil uradno povabilo od selektorke in organizatorke Benedicte Lecat iz Louvra in sta se skupaj z Bogdanom Čobalom oglasila na Soraju in spletli smo zgodbo. (Soraj-začetnice Sonja in Rado Jerič op.p.). Večina umetnikov, ki je razstavljala je sodelovala na prireditvah na Soraju, kar pomeni, da se je v Parizu predstavljal tudi Soraj. Da smo to lahko izpeljali, smo organizirali preko turistične agencije tudi avtobus za ogled razstave in hkrati tudi prazničnega Pariza, ki je v tem času ves v lučkah in številnih stojnicah", nam je razložila Sonja Jerič, ki je dodala, da bo slovenski del razstave iz Pariza, 19. decembra predstavljen v Hotelu Piramida v Mariboru.

In kdo sta slovenska nagrajenca letošnjega Salona v Parizu?
Marjan Mirt ni neznano kiparsko ime. Likovno akademijo je končal v Zagrebu, njegova dela pa je mogoče videti v mnogih slovenskih mestih, pa tudi na javnih prostorih v Rusiji in Avstriji. V vseh mestih so njegove skulpture že postale obiskane turistične točke. O razstavi in svojem delu pravi: "Jaz samo želim slediti temu, kar so mi dali profesorji in vzorniki v umetnosti. Povabila na pariški salon nisem pričakoval, in že to je bilo zame veliko presenečenje in čast. Ko sem videl, kje se razstavlja, pa sem si rekel: To je to. Nekateri omalovažujejo ta salon, ker je razstavišče v kleti. Ja, kje pa naj bi bilo? To je vendar Louvre."

Fotograf Branimir Ritonja je svoja dela predstavil na več kot 600 skupinskih in 52 samostojnih razstavah doma in na tujem ter zanje prejel številne nagrade in priznanja. O svoji pariški izkušnji pa pravi: "Sodelovati na Salonu lepih umetnosti v slovitem pariškem muzeju Louvre, kjer so na ogled postavljene umetnine svetovnega slovesa, ki predstavljajo svetovno kulturno dediščino, je posebna čast in skrita želja vsakega umetnika. Predvsem je to promocija in priznanje slovenski kulturi in umetnosti. Sam salon ima več kot 150-letno zgodovino. Na njem smo sodelovali umetniki, katerih dela so danes na ogled v stalni zbirki muzeja. Prejeti nagrado pa je priznanje, da slovenska vizualna umetnost v ničemer ne zaostaja za svetovnimi gibanji. Zame pa predstavlja priznanje in spodbuda za prihodnost."