Vodovod Sistem C: Resnica.

Dejan Karba, ponedeljek, 5. februar 2018 ob 09:284
Dejan Karba, foto: Tomi Lombar/Delo

Dejan Karba, foto: Tomi Lombar/Delo

Da bi v zgodbi o vodovodnem Sistemu C lahko kar najbolj ločili med zrni resnice in plevami laži, moramo najprej razčistiti s tem, kaj ta sistem sploh je. Takole o 50 milijonov evrov vrednem projektu, ki se razteza po občinah na desnem bregu reke Mure (Gornja Radgona, Sv. Jurij ob Ščavnici, Radenci, Križevci, Veržej, Ljutomer, Razkrižje) in je znatno podprt z evropskimi oz. kohezijskimi sredstvi, pravi država oz. ministrstvo za okolje in prostor:

»Pri predmetnem projektu gre za enotni vodovodni sistem (sistem C), ki je bil kot tak obravnavan tudi v vlogi (npr. pri ekonomskih in finančnih izračunih). To pomeni, da je bil projekt zastavljen celovito za celotno območje in tudi sofinanciran pod temi pogoji.

Enotna cenovna politika lahko v enem (enotnem) vodovodnem sistemu z enim (enotnim) upravljavcem v praksi pomeni edino enotna cena vode. Ta zato sodi med zaveze (cilje), ki jih morajo občine upravičenke poleg gradbene izvedbe projekta izpolniti za uspešen zaključek projekta«.

Koordinator projekta Sistem C je bila Občina Ljutomer, nosilec koordinacije pa županja Olga Karba. Slednja se dve leti po podpisu Sporazuma (o enotnosti cen) v sistemu kar na lepem ne strinja več z enotnimi cenami. Takole je Karbova 26. januarja letos pisala okoljski ministrici Ireni Majcen:

»... moja ocena in ocena več deset objektivnih, nepovezanih strokovnjakov, s katerimi sem govorila na to temo v zadnjih mesecih je, da s predlaganimi dokumenti, elaborati, izračuni, cenami, pogodbami in sporazumi ne bomo pravočasno dosegli zavez do EU. Zato smo na občini Ljutomer pripravili paket ukrepov, ki bodo omogočili Ministrstvu za okolje in Republiki Sloveniji, da izpolni zaveze do EU«.

Za kakšne ukrepe gre, ne vemo, a kot gre razumeti ministrstvo, jih je Občina Ljutomer že poslala v Ljubljano. Tole o predlaganih ukrepih ljutomerske občine pravijo na ministrstvu za okolje in prostor, kjer se Olgi Karba, kot lahko beremo, samo še čudijo:

»Občina Ljutomer predlaga rešitve, ki niso skladne s stališči ministrstva in tudi ne s projektno vlogo, ki so jo pripravile občine upravičenke z ljutomersko občino kot nosilno upravičenko na čelu«.

In še:

»Upravičenke morajo za uspešen zaključek projekta izpolniti zaveze, ki so jih navedle v projektni vlogi, na osnovi katere je bila izdana odločba o sofinanciranju, med katere pa sodijo tudi skupni (enotni) upravljavec vodovodnega sistema, enotna cena storitev oskrbe z vodo ter prispevek projekta k doseganju kazalnikov«.

»Ministrstvo je v svojem odgovoru županji Občine Ljutomer izrazilo začudenje nad njenim dvomom, da je med projektnimi zavezami (cilji), ki jih morajo občine upravičenke izpolniti, tudi enotna cena vode. Občina Ljutomer je namreč kot nosilna upravičenka projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C« v postopku priprave in izvedbe projekta izvajala vso komunikacijo z ministrstvom, po zaključku projekta pa je bila pisno pozvana k predložitvi dokazil o izpolnitvi zavez (ciljev) projekta, med katere sodita tudi skupni (enotni) upravljavec vodovodnega sistema in enotna cena storitev oskrbe s pitno vodo«.

»Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) se je na pismo županje občine Ljutomer že odzvalo. Na vsa vprašanja županje Občine Ljutomer na ministrstvu ne moremo odgovoriti, ker so z vidika uspešnega zaključka projekta brezpredmetna«.

Seveda bi se stvari v Sistemu C morale korigirati sproti, prav tako bi morala koordinatorica projekta sproti predvidevati morebitne nedoločnosti (glede cen, denimo) in napake ter sistemske pomanjkljivosti sanirati takoj oz. v času pred podpisom sporazuma. Ko nekaj podpišeš, je tarnanje za nazaj brezpredmetno in edina pot, ki ostane, je tista, ki vodi skozi sodišča. Si bodo prleške občine to zares storile? Sedmerica županov namerava konec tega meseca sprožiti sodne postopke zoper ljutomersko občino in županjo, kar kot edino možnost neuradno vidijo tudi na okoljskem ministrstvu.

Županja se pri svojem populističnem pohodu zoper ostalo sedmerico občin v Sistemu C, katerega esenca je všečna novica o unikatni, cenejši ceni vode v ljutomerski občini, pogosto obrega tudi ob pozitivno finančno poslovanje oskrbnika Sistema C, Javnega podjetja Prlekija.

Zakaj neprofitna družba v javni lasti posluje z dobičkom in kaj to pomeni za ceno vode, odgovarja direktor družbe Davorin Kurbos:

»JP Prlekija je glede števila zaposlenih delavcev na en kilometer javnega vodovoda dokazljivo med najracionalnejšimi podjetji v Sloveniji. Poslovanje in stroški družbe JPP vsekakor vplivajo na skupne stroške vodarine, a je ob tem vendarle treba povedati dvoje stvari: vpliv stroškov JPP je glede na strukturne spremembe, ki jih je prinesel Sistem C, minimalen.

JPP je gospodarska družba v javni lasti. Je neprofitno podjetje, ki izvaja javne službe in ne ustvarja dodane vrednosti.

Neprofitnost javnega podjetja se kaže v tem, da mora podjetje dobičke in izgube upoštevati in poračunavati v novih cenah javnih služb, a če želimo to tudi v resnici korektno izvesti, morajo vse občine obravnavati predlagane elaborate in sprejeti potrebne cene. Če občine tega ne storijo - če ne obravnavajo elaboratov in če po svoje spreminjajo cene -, potem vplivajo na to, da so po koncu planskega leta razlike še večje in logika elaboratov ter poračunov ni izvršena.

Res je JP Prlekija v vseh preteklih leti poslovalo brez izgube oz. smo imeli na ravni podjetja v konsolidaciji vseh dejavnosti in vseh občin pozitivni rezultat (dobiček). Skladno s sklepom skupščine JP Prlekija, v kateri sedi osem (8) zastopnikov občin, nam je vsako leto preneseni kapital družbe oz. dobiček pomagal, da smo si lahko v JPP s čim manj dolžniškega kapitala ustvarjali nujne pogoje za delo. Podjetje je po osnovnem kapitalu, ki so ga vložile občine v skupni višini 200.000 evrov namreč podkapitalizirano. To pomeni, da bi brez kapitaliziranega dobička nujne nabave sredstev za delo lahko opravljali le na način, da bi občine dokapitalizirale podjetje, kar je praktično neizvedljivo, ali bi pa podjetje moralo najemati kredite in lizinge. V tem primeru bi stroški takšnega financiranja prav tako učinkovali na ceno, ki jo plačujemo uporabniki javne službe.

Občina Ljutomer sploh ne ve kaj govori in kaj bi rada: pred dvema letoma je županja občine Ljutomer zahtevala preko zastopnika občine na Skupščini JP Prlekije, naj se dobiček podjetja izplača občini Ljutomer. Povedano po domače: Občina Ljutomer se je kot lastnik podjetja želela polastiti denarja uporabnikov, ki ga je po predpisih potrebno preko poračunov vračati uporabnikom.

Težko je razumeti, kaj pravzaprav hoče občina, ki se na eni strani javno obrega ob dobiček javnega podjetja, na drugi strani pa hoče izplačilo dobička in na skupščini javnemu podjetju očita, da so rezultati JP Prlekija slabi ?!«

Dejan Karba

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kolumne in komentarji

Nekaj me razžira notri. Ne morem spati. Bolečina. Ponižanje. Že spet.

Bolečina. Smrt…

nedelja, 3. november 2019 ob 08:281