Kultura in izobraževanje
Monument – Razstava del Draga Tršarja
Risbe na japonskem papirju v Galeriji Murska Sobota

Ob visokem jubileju, devetdesetletnici Draga Tršarja, se bodo številne slovenske galerije poklonile njegovemu bogatemu opusu s serijo preglednih in tematsko raznolikih razstav, združenih v medinstitucionalnem projektu »Monument – Drago Tršar«. Tako je v Galeriji Murska Sobota bila 8. marca zvečer odprta murskosoboška razstava »Risbe na japonskem papirju«.
V
Galeriji Murska Sobota so se z veseljem odzvali povabilu Moderne
galerije v Ljubljani, da bi ob devetdesetletnici Draga
Tršarja pripravili skupni projekt z enotnim glavnim naslovom »Monument
- Drago Tršar«,
pri katerem bi poleg Moderne galerije Ljubljana kot nosilke projekta
sodelovale še: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Koroška
galerija likovnih umetnosti, Galerija Murska Sobota, Galerija
Prešernovih nagrajencev Kranj, Muzej in galerije mesta Ljubljana ter
Obalne Galerije Piran. Vsaka izmed omenjenih galerij pripravi svojo
lastno razstavo in svoj lasten izbor del Draga
Tršarja.
Doslej je razstavo izbora Tršarjevih del že pripravila Galerija
Prešernovih nagrajencev Kranj.
Sodelovanje v projektu »Monument - Drago Tršar« se jim je v Galeriji Murska Sobota zdelo smiselno iz več razlogov, saj je Drago Tršar umetnik, ki je z mestom Murska Sobota povezan na različne načine. Tako je leta 2006 bila v Galeriji Murska Sobota razstava »Umik v zasebno«. Erotična dela Draga Tršarja so prvič bila predstavljena in ta izjemen, eksplicitno erotični opus, je bil do takrat znan samo ožjemu krogu strokovnjakov in umetnikovih prijateljev. V Trubarjevem letu 2008 je v Murski Soboti ob Trubarjevem drevoredu (le-ta poteka na osi med soboškim gradom in Evangeličansko cerkvijo) bila postavljena Tršarjeva herma Primoža Trubarja, leta 2013 pa so v Murski Soboti pripravili dve razstavi njegovih kiparskih portretov. V Galeriji Murska Sobota so razstavili portrete sodobnikov, v Pomurskem muzeju pa so pripravili zgodovinske portrete, ki kot takšni niso bili delani po živem modelu. Ob tej priložnosti je umetnik za stalno zbirko Galerije Murska Sobota podaril dve veliki plastiki, za stalno zbirko Pomurskega muzeja pa trinajst kiparskih študij portretov slovenskih impresionistov in portret Ivana Cankarja. Drago Tršar je leta 2014 prejel Zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota, prav tako pa so bila njegova dela razstavljena na številnih izborih del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota, v soboški Galeriji, kakor tudi v nekaterih ostalih slovenskih galerijah.
Kustos tokratne razstave »Risbe na japonskem papirju«, ki bo na ogled od 8. marca do 18. aprila, je direktor Galerije Murska Sobota, dr. Robert Inhof, ki je v spremno besedilo kataloga med drugim zapisal: »...tako nam Drago Tršar tudi s svojo miniaturo spregovori o neprenehni fascinaciji nad življenjem, ki ga metaforično zajema v rasti svojih figur ter predvsem v valovanju svojih množic. Metaforično je to valovanje zajeto tako v njegovih množicah, v njegovem erotičnem ciklusu, kjer je valovanje človeških teles metafora za spolni akt, kakor tudi v dejanskem valovanju morja, kjer se figure neprenehoma spreminjajo v valove, valovi pa v figure. Podzemske jame se spreminjajo v morje in morje v podzemske jame. Ravno moment medsebojnih metamorfoz stalagmitov v morski val je tisto, kar tako fascinira Draga Tršarja. V momentu ustvarjanja kot kreacije svet torej ne razpada in se tudi ne poraja iz podzemskih jam in valov, ampak ravno iz tistega težko uzrtega in težko ujemljivega neposrednega momenta prehoda enega elementa in ene forme v drugo in obratno, pri čemer imamo občutek, da se to zgodi ravno v trenutku pomežika naših oči ter da ga ravno zaradi tega tako zlahka spregledamo...Govori nam o tisti neustavljivi ustvarjalni energiji, ki se zgodi v trenutku pomežika naših oči in potem traja ter vztraja natanko tako, kakor vztraja - kot locus classicus - tudi celoten opus Draga Tršarja. Ta izjemni opus vztraja tako v svoji monumentalni celoti, kakor tudi v njenem nič manj monumentalnem posamičnem delu, katerega tako izvirno in mojstrsko predstavljajo tudi njegove risbe na japonskem papirju.«
Sodelovanje v projektu »Monument - Drago Tršar« se jim je v Galeriji Murska Sobota zdelo smiselno iz več razlogov, saj je Drago Tršar umetnik, ki je z mestom Murska Sobota povezan na različne načine. Tako je leta 2006 bila v Galeriji Murska Sobota razstava »Umik v zasebno«. Erotična dela Draga Tršarja so prvič bila predstavljena in ta izjemen, eksplicitno erotični opus, je bil do takrat znan samo ožjemu krogu strokovnjakov in umetnikovih prijateljev. V Trubarjevem letu 2008 je v Murski Soboti ob Trubarjevem drevoredu (le-ta poteka na osi med soboškim gradom in Evangeličansko cerkvijo) bila postavljena Tršarjeva herma Primoža Trubarja, leta 2013 pa so v Murski Soboti pripravili dve razstavi njegovih kiparskih portretov. V Galeriji Murska Sobota so razstavili portrete sodobnikov, v Pomurskem muzeju pa so pripravili zgodovinske portrete, ki kot takšni niso bili delani po živem modelu. Ob tej priložnosti je umetnik za stalno zbirko Galerije Murska Sobota podaril dve veliki plastiki, za stalno zbirko Pomurskega muzeja pa trinajst kiparskih študij portretov slovenskih impresionistov in portret Ivana Cankarja. Drago Tršar je leta 2014 prejel Zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota, prav tako pa so bila njegova dela razstavljena na številnih izborih del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota, v soboški Galeriji, kakor tudi v nekaterih ostalih slovenskih galerijah.
Kustos tokratne razstave »Risbe na japonskem papirju«, ki bo na ogled od 8. marca do 18. aprila, je direktor Galerije Murska Sobota, dr. Robert Inhof, ki je v spremno besedilo kataloga med drugim zapisal: »...tako nam Drago Tršar tudi s svojo miniaturo spregovori o neprenehni fascinaciji nad življenjem, ki ga metaforično zajema v rasti svojih figur ter predvsem v valovanju svojih množic. Metaforično je to valovanje zajeto tako v njegovih množicah, v njegovem erotičnem ciklusu, kjer je valovanje človeških teles metafora za spolni akt, kakor tudi v dejanskem valovanju morja, kjer se figure neprenehoma spreminjajo v valove, valovi pa v figure. Podzemske jame se spreminjajo v morje in morje v podzemske jame. Ravno moment medsebojnih metamorfoz stalagmitov v morski val je tisto, kar tako fascinira Draga Tršarja. V momentu ustvarjanja kot kreacije svet torej ne razpada in se tudi ne poraja iz podzemskih jam in valov, ampak ravno iz tistega težko uzrtega in težko ujemljivega neposrednega momenta prehoda enega elementa in ene forme v drugo in obratno, pri čemer imamo občutek, da se to zgodi ravno v trenutku pomežika naših oči ter da ga ravno zaradi tega tako zlahka spregledamo...Govori nam o tisti neustavljivi ustvarjalni energiji, ki se zgodi v trenutku pomežika naših oči in potem traja ter vztraja natanko tako, kakor vztraja - kot locus classicus - tudi celoten opus Draga Tršarja. Ta izjemni opus vztraja tako v svoji monumentalni celoti, kakor tudi v njenem nič manj monumentalnem posamičnem delu, katerega tako izvirno in mojstrsko predstavljajo tudi njegove risbe na japonskem papirju.«


