Parlamentarne volitve: kako naprej?

Dejan Karba, sreda, 6. junij 2018 ob 13:03
Dejan Karba, foto: Tomi Lombar/Delo

Dejan Karba, foto: Tomi Lombar/Delo

Nekaj malega čez polovico slovenskih volilnih upravičencev je minulo nedeljo odvrglo svoj up v volilno skrinjico: oddanih je bilo 890.567 volilnih glasovnic, od česar jih je bilo kar 10.095 neveljavnih. Več torej, kot nas je v Ljutomeru tistih, ki imamo volilno pravico.

Tako, kot skoraj povsod po državi, je tudi v našem volilnem okraju zmagala stranka SDS: za strankinega predstavnika se je odločilo 1.819 volivk oz. volivcev. Drugo mesto je podobno, kot ga je na državnem nivoju, dosegla stranka kamniškega župana Marjana Šarca (975 glasov), tretji pri nas je bil DeSUS (811 glasov).

Po kakšnem sistemu volimo v parlament?

Ker sem tudi po Ljutomeru zasledil negodovanje nekaterih nad tem, da prvi po glasovih hkrati ni tudi prvi predstavnik Prlekije v parlamentu, najprej nekaj besed o tem. Pa pustimo ob strani vprašanje, ali je tudi za parlamentarne volitve boljši dvokrožni večinski sistem (kjer volitve poslancev potekajo tako kot županske ali predsedniške volitve, kjer se, če v prvem krogu ni nikogar, ki bi dobil absolutno večino, v drugem krogu ena na ena pomerita dva najmočnejša kandidata) ali pač sistem list (kjer volilnih okrajev ni, obkroža se lista, ki se ji po želji dodaja preferenčne glasove. Po takšnem sistemu volimo evropske poslance in občinske svetnike).

Volilna zakonodaja je takšna - zapletena, morda celo konfuzna - zaradi zagotavljanja pluralnosti. Si predstavljamo, kam bi dvomiljonsko državo pozicioniralo zgolj 219.617 privržencev zmagovalne SDS, če bi volili po večinskem sistemu? V totalitarni sistem, brez dvoma. V kraljevino SDS. V enoumje.

Zakaj tako brutalni odgovor? Vzemite si čas in si oglejte vse strankine predvolilne spote. Vzemite si še nekaj več časa in preverite resničnost številk, ki jih tam (in na plakatih) nizajo. Potem si vzemite še nekaj časa in preposlušajte predvolilne intervjuje predsednika te stranke, pri čemer ne pozabite preveriti slovenske zakonodaje o financiranju strank iz tujine. Pa zakonodaje o financiranju medijev. Zakaj že je dan, dva po volitvah, v torek, ugasnil Škandal24, ki ga izdaja družba, v kateri se SDS-ov kapital križa s tistim iz kroga Viktorja Mihálya Orbána? Podobno, kot se piscev v predvolilne SDS-ove brezplačnike ni videlo pred desetletjem, tako se tudi za Škandal24 ne ve, kdo pravzaprav je mesece pisal vanj to umazano, hujskaško, izključevalno, poniževalno vsebino.

Volilni sistem v parlament zapleten zaradi zagotavljanja pluralnosti

Zato, da v majhni državi ne bi zavladalo eno ali dvostrankarsko enoumje, je aktualna zakonodaja takšna, kot je. Za volitve v DZ se torej imenuje 8 volilnih enot, od katerih je vsaka razdeljena na 11 okrajev. V vsaki volilni enoti se voli 11 poslancev, kar v skupnem seštevku pomeni 88 ljudi. Če k tem prištejemo še dva manjšinca, ki se izvolita po malenkost drugačnem sistemu, dobimo 90 poslancev državnega zbora.

Odstotek neke liste ali stranke na državni ravni je, povedano precej popreproščeno, v precejšnji meri odvisen od tega, koliko glasov stranka dobi po volilnih enotah, kadrovska sestava poslanske skupine list oz. strank pa je odvisna predvsem od volilnih okrajev.

V postopku delitve mandatov državna volilna komisija najprej ugotavlja, katere liste kandidatov so v celotni državi dobile vsaj 4 odstotke glasov (prag za vstop v parlament), listam oz. strankam, ki so dosegle prag, pa se mandati razdelijo na dveh ravneh: na ravni volilne enote se poslanski mandati delijo na podlagi t.i. Droopovega količnika, na ravni države se poslanski mandati delijo na podlagi d´Hondtovega sistema. Zaradi ustavno zajamčenega vpliva volivcev na dodelitev mandatov so z list strank izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli največji delež glasov v skupnem številu glasov v okraju, v katerem so nastopili.

Vem, stvar se sliši zapletena. A če ne bi bilo takšnega sistema, v parlamentu danes ne bi imeli devetih strank, temveč eno. Tisto, ki bi ta sistem še kako rada spremenila.

Janez Janša ima za sestavo vladne koalicije zelo malo možnosti. Kaj pa drugouvrščeni?

Nadaljujmo z analizo volilnega rezultata. Pri nas razen tega, da SDS tudi v Ljutomeru podpira slaba četrtina prebivalstva (23,25 odstotka) ni kaj za dodati. Lahko se le vprašamo, ali bo Lenart Barat politični kapital, ki si ga je nabral na teh volitvah, izkoristil tudi na novembrskih lokalnih volitvah, kjer bo moral ob aktualnih kazalnikih volilne udeležbe, če želi uspeti, k izkupičku dodati vsaj še enkrat toliko oz. vsaj še kakšnih 1.500 glasov.

Na državni ravni je rezultat volitev že dosti bolj sporočilen. Kaj nam sporoča? V prvi vrsti to, da v Janševo mesijanstvo, pa kakorkoli že obrača, verjame (le) slaba četrtina Slovencev. Dejstvo, da je pred štirimi leti, ko je Janša predvolilno kampanjo vodil iz Doba, SDS v primerjavi z letošnjimi volitvami dosegla le slabe štiri odstotne točke slabši rezultat (ki je Janšo privedel do milijonske tožbe zoper državo...), govori o tem, da je ob razkošni predvolilni propagandi, ki jo je SDS organizirala letos in to daleč najbolje med prav vsemi strankami, o(b)stala točno tam, kjer je že nekaj let. Na mestu.

Liberalno jedro LMŠ+SMC+SAAB?

Med tem, ko SDS skupaj s Toninovo NSi in Jelinčičevo SNS premore le 36 glasov, zaradi česar Janezu Janši precej slabo kaže pri sestavljanju koalicije, ki v parlamentu potrebuje minimalno 46 glasov (NSi in SNS sem omenil zato, ker se prvaka teh dveh strank nista že vnaprej odrekla sodelovanju z Janšo), ima drugi na volitvah (Marjan Šarec) bistveno več možnosti za sestavo vlade: na svojem političnem polu Šarec najde dva bivša premiera (Mira Cerarja in Alenko Bratušek), katerih stranki sodita v isto politično skupino na evropski ravni, med liberalce (ALDE).

Zato gre pričakovati, da bodo Šarec, Bratuškova in Cerar dosegli dogovor o nekem skupnem političnem jedru, ta bi tvoril 28 glasov v parlamentu, ki bi potem k sodelovanju (po)vabil še druge stranke. Mimogrede: podpredsednica ALDE Lousewies van der Laan je ob nedavnem obisku Slovenije obiskala tudi Kamnik oz. Šarca...

Če kdaj, potem morajo predstavniki v parlament izvoljenih strank državotvornost pokazati zdaj. Ta trenutek. Kdor je minuli torek poslušal intervju z Janezom Janšo, ta je med vrsticami lahko izvedel, da bo SDS naredila prav vse, da bo napaberkovala dovolj poslancev za sestavo vlade. A če je Janezu Drnovšku nekoč za sestavo večine zmanjkal zgolj en samcat poslanec (Ciril Pucko je za zagotovitev kvoruma zato prestopil k Drnovškovi LDS iz takratne SKD), potem jih mora Janša danes ukrasti najmanj deset. Kar je oz. bo nemogoče: toliko poslancev zagotovo ne bo zapustilo strank, v katere so bili izvoljeni.

Težava pri sestavljanju koalicije bodo egi.

Tako Janša kot Šarec bosta imela pri sestavljanju vlade izjemno težko delo. Med tem, ko bo prvi naletel na v predvolilnem času sicer nekoliko »ponežnjen« lastni ego, zaradi katerega se prvaki drugih strank odločno postavljajo proti njemu, bo drugi naletel na ego - drugih. Sestavljanje vlade bo naporno in obilo modrosti bodo morali najti tisti, ki bodo sodelovali v usklajevanjih. Sam verjamem, da je bodo tako v NSi kot v DeSUS-u in v SD našli dovolj. Je bodo predhodno dovolj tudi v LMŠ+SMC+SAAB? To bomo videli kmalu. Morda že jutri, ko bosta prvič po volitvah za mizo sedla mandatodajalec Borut Pahor in tisti, ki mora prvi imeti priložnost sestaviti mandat 13. slovenske vlade, Janez Janša...

Dejan Karba

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kolumne in komentarji