Čeprav je Benedikt v Slovenskih goricah čedalje večji kraj, z vedno več prebivalci, katerega prav tako obišče vedno več turistov in izletnikov, v tem kraju ob regionalki Gornja Radgona - Maribor, doslej niso imeli avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED), ki bi lahko služil namenu 24 ur. In o tem so že dalj časa razmišljali tudi v tamkajšnjem prostovoljnem gasilskem društvu, ki šteje skoraj 100 članic in članov ter je lani obeležil 90-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Tako so dosedanjemu AED, ki je nameščen v večnamenski dvorani in je na razpolago le v času "obratovanja" dvorane, sedaj dodali novo napravo za oživljanje.

S krajšo slovesnostjo so jo domači gasilci in njihovi gostje namestili na zunanjo steno gasilskega doma, praktično v središču kraja. Ta bo sedaj na razpolago vsem občanom ter obiskovalcem od blizu in daleč, saj ne smemo prezreti, da je tudi nujna medicinska pomoč v ZD Lenart oddaljena kar nekaj kilometrov, ob tem je pogosto tudi varčevanje v zdravstvu, ko je na terenu le eno reševalno vozilo z ekipo strokovnjakov. Zato je nujno, da se nudenje prve pomoči in oživljanje začne takoj.

V samem PGD Benedikt, čigavemu članstvu je novo pridobitev predstavil ter na lutki prikazal njegovo uporabo, Boštjan Duh, strokovnjak iz Meditra zdravstvene storitve d.o.o Ljubljana, sicer že imajo nekaj medicincev, ki dobro obvladajo uporabo AED, v kratkem pa nameravajo usposobiti še več svojih članic in članov ter sploh občanov Benedikta, za kar je pomoč obljubil tudi predsednik KO RK Benedikt Milan Repič. Že ob tokratni predstavitvi AED pa je veliko število gasilk in gasilcev ter občank in občanov, z županom Milanom Gumzarjem, potrdilo da so še kako zainteresirani za zdravje oziroma, kako bi lahko priskočili na pomoč svojcu ali sploh sočloveku, pri katerem je prišlo do nenadnega zastoja srca. Tako župan kot predsednik PGD Benedikt Franc Lakner sta ob zahvali donatorjema, sicer dejala, kako bi bila najbolj vesela, če AED-ja sploh ne bi rabili, toda nesreča nikoli ne počiva in nikoli ne veš. "Če bi ga vseeno kdorkoli potreboval je vsem na razpolago", je dejal Lakner, ki nam je povedal, da sta nakup defibrilatorja omogočila domača podjetnika Branko Sraka in Jožef Greifoner, ki sta prispevala 1.600 evrov, slabih 300 evrov pa je dodalo PGD Benedikt.

Nove pridobitve je vesel tudi novi poveljnik PGD Benedikt Gregor Jančič, ki tudi pravi, da je najbolje, če AED-ja sploh ne bi potrebovali, a če že, potem je najboljše, če ga vemo uporabiti. Še posebej, ker naj bi leta 2019 po Sloveniji začel delovati novi sistem nujne medicinske pomoči, in območje Benedikta bo nekakšen "žep", brez mimo vozečih reševalnih vozil, v katerih po novem naj ne bi bilo zdravnikov. "Takrat bo mreža AED še posebej aktualna, še posebej pomembno bo, da čim več laičnih državljanov zna z napravo delati. Poleg odlično usposobljene ekipe prve pomoči, ki deluje v okviru OZ RK veliko pozornost namenjamo usposabljanju ljudi za rokovanje z AED. Tukaj so usposobljene na stotine gasilcev, a k sreči tudi drugi državljani, predvsem srednjih let in mladi, čeprav ponekod ni zanimanja", je povedala Slavica Mencinger, predsednica slovenskega sindikata zdravstvene nege "Edino, kar lahko naredite narobe, je, da nič ne naredite", je dejala in dodala, da je na tem območju, ko gre za srčno-žilne bolezni, zlasti zaradi nezdravega prehranjevanja in življenja sploh, stanje kar neugodno. Dodala je, da so izkušnje s sosednjega radgonskega območja, ko gre za reševanje z AED več kot pozitivne. "Vsem odgovornim polagam na srce, da bi na čim več javnih in dostopnih krajih (ne pod ključ) imeli AED. Ob tem je potrebna zdravstvena vzgoja, saj bi pri skoraj vsaki družini moral vsaj en družinski član upravljati z napravo. Zapomnite si, srčni zastoj je bistveno bolj nevaren kot srčni infarkt".

Kaj je sploh AED?

Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.

Strokovnjaki poudarjajo, da v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže - razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3 krat več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe AED. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja.