Čeprav letošnje leto (vsaj do razstave) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub "gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, pa se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj. Za člane "Lisičke", saj v okviru svojih aktivnosti izvajajo tudi izobraževanja, tako da dobro poznajo veliko večino, če že ne vse, gob. In priložnost za "izobraževanje in usposabljanje" o gobah so minuli vikend imeli številni obiskovalci iz Prekmurja ter slovenske in avstrijske Štajerske. V Pavlovi hiši (Pavelhaus) v Laafeldu (Potrna) pri Bad Radkersburgu (Avstrijska Radgona), je namreč v organizaciji Kulturnega društva Člen 7 za Avstrijsko Štajersko in omenjenega Gobarskega društva Lisička iz Maribora, bila na sporedu izjemno zanimiva gobarska razstava z nekaj nad 170 vrstami gob. To je nekaj manj kot prejšnja leta, saj je trenutna vročina nekoliko zavrla rast gob v Pomurju, razstavljene vzorce pa so aktivisti mariborskih "lisičk" nabrali predvsem na Pohorju in v Slovenskih goricah.

Edino od treh mariborskih društev, ki je še preživelo in vztraja že 52 let, Gobarsko društvo Lisička, kjer okoli 100 članov vodita predsednik Slavko Šerod in podpredsednik Bojan Dobrotič, je hkrati predstavilo svojo društveno dejavnost, povedali pa so tudi veliko zanimivega o vseh gozdnih sadežih - gobah. Zanimivo je tudi, da so nekateri obiskovalci, ki so se marsikaj zanimali, na razstavo prinesli svoje gobe, in strokovnjaki, ki so odgovarjali na številna vprašanja, so jim pomagali določiti ali gre za užitne ali neužitne gobe. Predsednik Šerod je posebej presenečen, da so tokrat našli kar nekaj redkih gob. "V gozdovih se pojavlja več redkih gob. Sicer pa je velika večina gob užitna ali pogojno užitna, samo poznati jih moramo. Izjemno redka je smolena ploščenka, ki smo jo tokrat našli in je neužitna", nam pove Šerod, ki dodaja, da je razstava v Avstriji ena najtežjih za mariborske lisičke, saj morajo vse spisati in pripraviti v obeh jezikih. Ob tem je prvi mariborski gobar povedal, da bo letošnja jesen bogata z gobami, kar bo gotovo mnoge gobarje razveselilo.

Gobarsko društvo Lisička Maribor s sedežem v Mestni četrti Magdalena Maribor (Preradovičeva 1), ima zametke v letu 1966. Takrat se je o gobah v naših krajih vedelo bolj malo, Mara Bertosi, po poklicu učiteljica, je bila ena redkih, ki je učila gobarsko abecedo. S tem je postavila trdne temelje, na katerih društvo stoji še danes. Od takrat je preteklo mnogo let in marsikaj se je spremenilo. V Sloveniji so vzniknila številna društva, danes jih je okoli 25, ki jih povezuje krovna organizacija, Mikološka zveza Slovenije. "Danes učimo novodobno abecedo o gobah, kar ne predstavlja le izobraževanja o gobjih vrstah, posebej strupenih, ampak tudi o ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnega ravnotežja, o kodeksu nabiranja gob, o vsebini uredb o zavarovanju samoniklih gliv, o rdečem seznamu gliv, o vsebini uredbe za prepoved vožnje v naravnem okolju ipd. Učimo na več načinov, z druženjem, na razstavah svežih gob, na dnevih odprtih vrat, z občasnimi objavami člankov, s strokovnimi projekti, koristimo tudi pridobitev informacijske družbe in tako lahko učimo še preko spletne strani (www.gobe.si). Vso to novodobno abecedo učimo z namenom, da se spremeni profil sodobnega ljubiteljskega gobarja. Želimo prebuditi zavest ljubiteljskih gobarjev, saj gozdovi žal niso več v tako dobrem stanju kot nekoč", je povedal Slavko Šerod, ki je posebej izpostavil dobro sodelovanje društva s sosedi: Madžari in Hrvati, v zadnjih letih pa so v KD Sedmi člen, našli partnerja tudi v Avstriji.

Gobarski dogodki so sicer vedno zanimivi, zlasti so aktualna različna predavanja in izobraževanja o poznavanju gob, ki jih izvajajo za odrasle in zlasti otroke. Dogodki so zelo zanimivi za naravoslovne dneve na šolah, kjer organizirajo prevoz do učne poti. Tam učencem preko informacijskih tabel posredujejo podatke o gobah in jim razdelijo zloženko učne poti, kot pravi Šerod, ki dodaja, da imajo v društvu vsaj deset gobarskih ekskurzij letno. V okviru ekskurzije se na kraju dogodka pripravi razstava gob z opisom s slovenskimi imeni in užitnostjo ter izvede predavanje o najdenih gobah. Ob tem letno pripravijo kakšnih deset gobarskih razstav..., kar pomeni, da jim nikoli ni dolgčas.