V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice (PIŠK) v Murski Soboti je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF), ki ima svoj sedež v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih v Občini Tišina, 13. septembra zvečer pripravila tradicionalni Vanekov večer, tokrat z mag. Bojanom Grobovškom.

Po 18. uri je vse zbrane pozdravila direktorica PIŠK mag. Klaudija Šek Škafar, gosta je predstavil v imenu UŠF Marjan Šiftar, a Valentina Smej Novak je govorila kot direktorica Založbe Totaliteta (Ljubljana), ki je izdala najnovejšo knjigo mag. Bojana Grobovška z naslovom »Trst, Ljubljana, Dunaj in širni svet - reminiscence in razmišljanja«. Gre za knjigo spominov, ki so vedno umeščeni v širša ozadja, predvsem pa je knjiga o slovenstvu, kajti spozna se lahko iz vsebine, kako je svetovljan Bojan Grobovšek v svojih zgodnjih letih iz Trsta in Gradca odkrival tudi Prlekijo in Prekmurje.

Avtor knjige je diplomat in publicist, sin slovenskih staršev, ki je odraščal v Trstu in v Gradcu, maturiral pa na klasični gimnaziji v Ljubljani. V letih 1987 - 1991 je bil dopisnik slovenskih medijev z Dunaja, januarja leta 1992 pa je vstopil v slovensko diplomacijo. Nato ga je služba »ponesla« v širni svet: med leti 1995 - 1999 je bil prvi slovenski veleposlanik na Poljskem, v letih 2001 do 2005 je bil veleposlanik v Argentini, med leti 2009 in 2013 pa je bil veleposlanik v Švici. Je avtor številnih knjig, leta 2014 je izšla njegova odmevna uspešnica »Zakaj Slovenija ni Švica«. Sedaj je predsednik Slovenskega združenja za mednarodne odnose, član slovenske sekcije PEN in član Kluba bivših veleposlanikov Republike Slovenije. Čeprav izhaja iz »titovske« družine, je kritičen do Titove Jugoslavije, še bolj do poskusov revidiranja polpretekle slovenske zgodovine in omalovaževanja narodnoosvobodilnega boja v letih 1941 - 1945.

Poldrugo uro trajajoči pogovor, ki ga je v PIŠK Murska Sobota z diplomatom in publicistom usmerjal Marjan Šiftar, se je »dotikal« vsebine najnovejše knjige, v kateri je mag. Bojan Grobovšek (povzemamo po zapisu na hrbtni strani knjige) »...v eruditskem slogu povzel svoje razgibano življenje in skozi osebno perspektivo popisal mehanizme geopolitike, ki so vplivali na razvoj slovenske državnosti. Njegove reminiscence zaznamujejo srečanja s številnimi zgodovinskimi osebnostmi: od tržaškega agenta Kominterne Vidalija do disidenta Djilasa in lovca na naciste Simona Wiesenthala ter prvoosebne izkušnje a akterji preteklega in sedanjega slovenskega političnega življenja in diplomatskega parketa...«.

Bojan Grobovšek je zapisal, da ga na Radence vežejo najlepši in najbolj brezskrbni mladostni spomini (znanstvo z Rudijem Ringbauerjem), a da je nekaj posebnega z njegovo identiteto: »Bil sem Slovenec, pa delno tudi tržaški Slovenec, pa malce tudi Avstrijec, seveda tudi Jugoslovan, prišel pa sem iz zahoda v nekakšen socializem - problem identitete je širši, kompleksen, individualni in kolektivni, nacionalni, etnični, državni - le kako spoznati vse te vidike ?«

Razgovor se je dotikal položaja Slovencev v Italiji, v sosednji Avstriji, položaja Slovenije kot »Švice v Jugoslaviji oziroma na Balkanu« in zakaj to ni danes, o žicah na mejah proti beguncem oziroma migrantom in »Orbanizaciji« Madžarske, pa tudi položaja oziroma vloge slovenskih izseljencev v Argentini (prva generacija-ekonomski emigranti, druga generacija-povojni »politični« emigranti in drugi).

Omenimo še: Quo vadis Slovenia ? se sprašuje Bojan Grobovšek. Odgovarja pa z optimizmom in izkušnjami, ki bodo dragoceno čtivo novim generacijam oziroma vsem, ki bodo njegovo knjigo vzeli v branje. Vsekakor se to splača storiti in še posebej bi to bilo koristno mladim.