Ko je direktor Pomurske gospodarske zbornice, Robert Grah, uspešnim poslovnim ženskam Slovenije predstavljal pomursko gospodarstvo je kratko dejal, da je to uspešno in stabilno. Dobri gospodarski rezultati (rast izvoza, nove investicije, upad brezposelnih, nove zaposlitve) potjujejo, da je gospodarstvo v solidni kondiciji. Gospodarska moč regije se krepi. Blagovne menjave je bila v letu 2017 rekordna in je znašala 1,7 milijarde €, od tega za 847 Mio € izvoza, kar pomeni za 9,6 % povečanje izvoza glede na enako obdobje leta 2016. Obdobje 1- 5 2018 napram 1- 5 2017 spet povečanje za 6 %. Po zapolnjenih naročilih in kapacitetah v predelovalnih dejavnostih se je prav tako povečal neto prihodek na 2.5 milijarde €, neto čisti dobiček pa znaša 58 mio €.

"Torej vsi trendi še naprej nakazujejo na optimizem in stabilnost pomurskega gospodarstva. Stabilnost regije dajejo predvsem izvozno usmerjena podjetja. Najpomembnejši izvozni partnerici Pomurja še naprej ostajata Nemčija in Avstrija v kateri gre več kot polovica celotnega izvoza. Največji izvozniki v regiji pa so: Carthago, Elrad international, Arcont, Fermtech, Panvita, Planika, Varis Lendava, GMT, Transpak in Makoter. Regija pridobiva tudi na geostrateški legi in prometnih povezavah saj ima v obsegu 300 km na voljo 15 milijonov potrošnikov. Skozi pokrajino potekajo številne pomembne mednarodne prometne poti. V zadnjih desetih letih se pomursko gospodarstvo spreminja in preoblikuje iz nekdaj tradicionalnih panog v panoge, kjer se uporablja najsodobnejša napredna tehnologija, ter proizvaja visoko kakovostne izdelke in rešitve, ki lahko globalno dosegajo najvišjo dodano vrednost", trdi Grah.

Najbolj stabilne panoge so kovinsko predelovalna, ki tudi v zadnjih letih največ zaposluje, elektro, živilska in gradbeništvo. Prav tako pa se pri prodaji pozna dvig domače porabe, predvsem pri živilcih. V zadnjih treh letih beležijo dvig večine gospodarskih kazalnikov in tudi števila zaposlenih, saj podjetja izvajajo nove investicije in povečujejo število zaposlenih. "In kakšna je krvna slika pomurskega gospodarstva? Imamo še vedno 18 % delovnih mest v vsaj 447 podjetjih, ki ne dosegajo dodane vrednosti na zaposlenega prek 20.000 €. Vsa ta delovna mesta so ogrožena in ustvarjajo v regijski bilanci precej čiste izgube. Na drugi strani pa imamo pozitiven ekstrem podjetij, ki ustvarijo povprečno med 50.000 in 60.000 € dodane vrednosti na zaposlenega in generirajo večino regijskega čistega dobička. Delovna mesta z nizko dodano vrednostjo so tista, ki jih v regiji moramo prestrukturirati v naslednjih nekaj letih. Tudi s pomočjo zakona za Pomurje, ki je podaljšan do konca leta 2019. Do sedaj je bilo tako skozi zakon podprtih 246 razvojno investicijskih projektov v sofinancirani vrednosti 23,2 Mio €, in glede visoke obsorbcijske moči naših podjetij bo teh še v naslednjih dveh letih vsaj 20-30. V letu 2018 si želimo tudi dviga kazalnika konkurenčnosti oz. produktivnosti pa tudi dvig povprečne neto dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarskih družbah na vsaj 35.000 €. V letu 2017 je bila 32.409 € (v letu 2010 je bila 25.000 €, leta 2004 pa 17.000 €)", pravi direktor PGZ.

Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji se v zadnjem letu tudi zmanjšuje. Še januarja 2016 je bila visokih 21%, povprečna stopnja za leto 2017 je bila 15,2%, trenutna je 12,7%, in je še vedno visoko nad slovenskim povprečjem (9,5%). Število brezposelnih je bilo leta 2009 - 11.094. V letu 2017 je bilo 7.144 evidentiranih brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje. Danes jih je 5,863, kar pomeni 12,7 % brezposelnost. Tako je rast zaposlovanja že trčila ob zid razpoložljivega števila iskalcev dela. Delež podjetij, ki ne najde ustreznega kadra za zaposlitev je že več kot tretjinski. Strategija regije v novi finančni perspektivi 2017-2022 so razvojni projekti v podjetjih, ki bi morali rezultirati na novih produktih in storitvah ter posledično dvigu konkurenčnosti in višji dodani vrednosti v predelovalni dejavnosti. Za ta korak pa je potrebno imeti razvojni denar, nove domače in tuje investicije in seveda visoko kvalificirane kadre, katerih nam predvsem na tehničnem področju v zadnjih letih primanjkuje kljub temu, da se vpis v srednješolske programe tehnike v regiji povečuje.

"Stanje je torej dokaj stabilno, ostaja pa še kar nekaj problemov, ki jih bomo morali še razrešiti: Nekonkurenčno poslovno okolje z vedno več novimi obremenitvami (visoka obremenitev plač - visoki bruto nizki neto - posledica skromne neto plače - v Nem/AT za enak bruto 30 % več Neto in popolno davčno razbremenitev 13 in 14. plače. Uvedba novele zakona o socialnem in plačilnem dampingu v sosednji Avstriji s 1.1.2017. Absurdne kazni za naša podjetja zaradi manjših birokratskih prekrškov in s tem preprečevanje čezmejnega opravljanja storitev. Nujne so nove tuje in domače investicije. Nujno je začeti izvajanje regijskih projektov zajetih v RRP 2017-2022. Projekti s strani gospodarstva so že pripravljeni, predvsem na individualni ravni posameznih podjetij. Po pozivu za razvoj regije, ki ne prepozna gospodarskih projektov se čaka na ustrezne razpise v letu 2018, ki bi omogočili dodatna sredstva za izvedbo teh projektov. Na koncu še: Nujna je Reforma izobraževanja - vajeniški poklici", je še povedal Robert Grah, direktor PGZ.