Območje Apaškega polja ima kar nekaj prelomnih dogodkov v svoji zgodovini, ki so močno vplivali na usode tam živečega prebivalstva, ki se je po 2. svetovni vojni skorajda v celoti zamenjalo. To in še marsikaj iz bogate zgodovine Apaškega polja je na posebnem predavanju, ki so ga v okviru praznovanja 23. občinskega praznika, pripravili v radgonskem muzeju "Špital", prepolni dvorani poslušalcev, predstavil zgodovinar, mag. Dušan Ščap, ki je predvsem osvetlil tematiko s poudarkom na prvi polovici 20. stoletja. Kako aktualna in zanimiva je bila tematika predavanja z naslovom "Prelomni trenutki v prvi polovici 20. stoletja na Apaškem polju", potrjuje tudi dejstvo, da je predavanju pozorno prisluhnilo tako veliko obiskovalcev, s širšega radgonskega območja in ne le iz Apaške doline. Še pred pričetkom prisrčnega predavanja, je predavatelja in prisotne pozdravila predstavnica organizatorja, Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, Katja Bajec, ki je mimogrede tudi sama zgodovinarka.

Predavatelj, mag. Ščap je svoje predavanje posvetil političnim in drugim dogodkom na Apaškem polju v času od konca prve svetovne vojne do konca druge svetovne vojne in nasilnega izseljevanja nemškega prebivalstva iz Apaškega polja. Ob tem je podal nekaj geografskih podatkov ter zgodovinskih dogajanj na Apaškem polju. V svojem izvajanju je najprej omenil dogodke okoli dodelitve Apaškega polja k tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, oziroma kasneje Kraljevini Jugoslaviji. Apaško polje so namreč po »Senžermenski pogodbi« dodelili Jugoslaviji v zameno za Radgono in Radgonski kot. Posebno pozornost je namenil dogodkom v času druge svetovne vojne in po njej, kjer je podrobno orisal tragiko nasilnega izgona nemško govorečih prebivalcev, ki so morali v nekaj urah zapustiti svoja ognjišča in se izseliti v Avstrijo. Pri tem se njihova tragična zgodba ni zaključila. Ker so jih zavrnili tudi na sosednjem bregu, so v vagonih na »nikogaršnjem ozemlju« preživeli kar tri tedne, pri čemer jih je kar 75 zaradi izredno slabih razmer, zlasti mraza, umrlo.

Mag. Ščap je predavanje zaključil s priseljevanjem kolonistov po 2. svetovni vojni na Apaško polje. Kolonisti, sicer ne vsi, niso bili vajeni kmečkih del, zato so mnogi kaj hitro zapustili Apaško polje in se vrnili v svoje kraje. Na te zaplenjene domove so nato naselili prebivalce iz Prekmurja, ki pa so bili vajeni kmetijskih opravil. Ker je predavanje v celoti bilo nadvse zanimivo in aktualno, ne preseneča, da ga je spremljalo tolikšno število poslušalcev. Ob koncu se je predavatelju za njegovo izvajanje, v imenu Kultprotura, zahvalila še direktorica Tatjana Kotnik Karba.

Zgodovina Apaškega polja

Apaško polje je ravnina na Štajerskem, ki se razprostira na površini 36 kvadratnih kilometrov in nadmorski višini od 210 do 230 m.n.v. Na severu ga omejuje reka Mura, ki predstavlja državno mejo med Sloveniji in Avstrijo, na jugu pa vznožje Slovenskih goric. Na Apaškem polju so prisotni številni rečni rokavi, travniki, poplavni gozdovi in gramoznice. Ob regionalni cesti Gornja Radgona - Šentilj leži glavna skupina naselij, druga, manjša skupina pa je umeščena na južni rob polja. Letna količina padavin na tem področju je med najnižjimi v Sloveniji, saj znaša le 900 mm. Največ padavin pade poleti z viškom julija, najmanj pa pozimi z nižkom januarja. Značilna je nestalnost padavin, zato so pogoste suše. Ob Mlinskem potoku je na ilovnati podlagi prst zaradi vpliva talne vode oglejna in mokrotna, zato prevladujejo travniki in gozdovi. Večji del Apaškega polja prekriva plitva in peščena prst na produ ali pesku, ugodna za poljedelstvo, a občutljiva na sušo.

Območje Apaškega polja (tudi Apaška dolina oz. kotlina) je bilo poseljeno že v mlajši kameni dobi in potem vedno gosteje vse do konca antike. Čeprav je ozemlje arheološko slabo raziskano, vemo, da so se v zgodnjem srednjem veku tukaj gibala in naseljevala različna plemena (Iliri, Kelti, Rimljani, Germani, Huni, Langobardi...). Določeno oviro za življenje so predstavljale naravne danosti območja. Reka Mura na severni strani ter obrobje Slovenskih goric na južni strani Apaškega polja. Tok reke Mure in njene poplave so najbolj zaznamovale tukajšnjo življenje skozi različna zgodovinska obdobja. Zraven omenjenega so bila pogosta katastrofalna neurja, suša ter uničenje pridelkov s strani kobilic. Območje Apaškega polja je moralo biti v 13.-14. stoletju že zelo razvito, saj ni potrebovalo nobenih strelskih dvorcev za svojo obrambo kot nekatera druga območja. Iz doslej zbranih podatkov je bil dvorec Freudenau v Črncih na tem mestu zgrajen že pred letom 1619. Domačini ga danes poimenujejo kot Meinlov dvorec, po zadnjem lastniku Juliusu Meinlu. Katoliška vera je imela velik vpliv na kmečko prebivalstvo tedanjega časa. Graditev tako velike in kvalitetne katoliške cerkve v obdobju pred letom 1200 v Apašah lahko povezujemo z benediktinci iz Šentpavla v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem. Prvo omembo župnije v Apačah zasledimo v listini iz leta 1420. Cerkveno je apaška župnija do leta 1787 pripadala solnograški nadškofiji in nato do leta 1923 sekovski škofiji...

Foto: Ludvik Kramberger