Predstavitev monografije ob 90-letnici GŠ Slavka Osterca Ljutomer

Nastala je strokovna literatura, zgodovinskega in kulturnega pomena, ki je za GŠ Ljutomer, ožjo in širšo slovensko javnost pomembna pridobitev

Prlekija-on.net, ponedeljek, 26. november 2018 ob 16:33
Predstavitev monografije ob 90-letnici GŠ Slavka Osterca Ljutomer

Predstavitev monografije ob 90-letnici GŠ Slavka Osterca Ljutomer

V Golarjevi domačiji je v petek, 23. novembra, potekala prireditev ob izidu monografije ob 90-letnici Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, avtorice dr. Darje Koter.

Na prireditvi so želeli predstaviti veliko pridobitev za njihovo šolo in celotno skupnost, kamenček v mozaiku zgodovine glasbenega šolstva na Slovenskem. Knjigo, ki je dragocen prikaz devetdesetletne zgodovine Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, a hkrati prispevek k širšemu kulturno zgodovinskem vedenju.

Na predstavitvi monografije so bili prisotni visoki gostje: Irena Kumer, predstojnica Zavoda RS za šolstvo Območne enote Murska Sobota, Dragica Marovič, nekdanja ravnateljica šole, dr. Dimitrij Beuermann, svetovalec za glasbeno šolstvo pri Zavodu RS za šolstvo, Cilka Jakelj, Zdenka Kristl Marinič, Ivanka Mulec Ploj, člani občinske uprave občine Ljutomer, ravnatelji OŠ, nekdanji in sedanji učitelji in učenci šole, člani Sveta staršev in Sveta zavoda šole.

V uvodu je ravnatelj šole g. Stanislav Lašič pozdravil vse prisotne in povedal, da so na GŠ Slavka Osterca Ljutomer zelo ponosni na knjigo, oziroma monografijo avtorice dr. Darje Koter, ki so jo izdali ob praznovanju 90-letnice njihove šole.

Pri razmišljanju kako zraven slavnostnega koncerta ob 90-letnici pripraviti še publikacijo ali zbornik in visok jubilej zaznamovati tudi s pisano besedo, so skupaj z učitelji bili mnenja, da šola potrebuje knjigo, v kateri bo strokovno zapisan tekst o 90-letnem delu in zgodovini šole.

Dogovorili so se z dr. Darjo Koter, ki je prevzela avtorstvo knjige. Skupaj so sodelovali že na prireditvi ob 120-letnici rojstva Slavka Osterca v letu 2015 in na predavanju o Slavku Ostercu v sklopu prireditev ob jubileju v letu 2017.

Avtorica monografije je odlična poznavalka svetovne in slovenske glasbene umetnosti, zato je za knjigo pripravila izjemen tekst. V uvodu monografije je lepo opisala nastajanje glasbenega šolstva na Slovenskem s prehodom na glasbeno življenje v Ljutomeru. Nastala je strokovna literatura, zgodovinskega in kulturnega pomena, ki je za GŠ Ljutomer, ožjo in širšo slovensko javnost pomembna pridobitev.

Zapisana zgodovina glasbenega izobraževanja v tem delu Prlekije bo ostala v spomin vsem nam in našim mladim rodovom. Naključje je hotelo, da je naslov monografije "Gode in pleše, da ogenj se kreše" avtorica izbrala iz pesmi Cvetka Golarja, pesnika, pisatelja in dramatika, v katere domačiji se je odvijala predstavitev monografije.

Ob zaključku uvodnega pozdrava je ravnatelj vsem, ki so bili zbrani na tem dogodku želel prijetno počutje, ter doživeto predstavitev monografije ob 90-letnici Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer.

V nadaljevanju je avtorica dr. Darja Koter predstavila knjigo po obdobjih, kot so zapisani v monografiji. Najprej se je dotaknila samega začetka glasbenega izobraževanja na Slovenskem s prehodom na začetek glasbenega dogajanja v Prlekiji. Izreden pomen za začetek glasbenega izobraževanja je avtorica namenila Francu Zacherlu - ustanovitelju pevskega in glasbenega društva, ter prvemu ravnatelju Glasbene šole Ljutomer (1927). Med vsemi učitelji prvega obdobja ljutomerske glasbene šole je avtorica posebej izpostavila Minko Zacherl, hčerko Franca Zacherla, ki je imela takrat med vsemi najvišjo izobrazbo in bila uspešna na pedagoškem in umetniškem področju.

V poglavju knjige "Državna glasbena šola pod vodstvom Avgusta Loparnika (1946-1973)" je avtorica poudarila pomen pri razvoju glasbene šole, saj je imel Avgust Loparnik več lastnosti, ki so bistveno pripomogle k uspehu šole ter razvoju glasbenega življenja mesta in okolice. Veljal je za povezovalnega človeka, kar je za homogeno delovanje kulturnikov izjemnega pomena. Ena njegovih pomembnejših odlik je bilo spodbujanje tesnega sodelovanja z ljubiteljskimi kulturnimi dejavnostmi, pri čemer je bil izjemno uspešen. Kot vsestranski glasbenik je prevzel tudi vodenje mestne godbe.

V poglavju knjige "Mirko Prelog vodi šolo do razpada Jugoslavije (1973 - 1990)" je avtorica zapisala, da ob pomanjkanju gradiva, ki bi osvetljevalo delovanje šole do leta 1977, ko so začeli voditi kroniko, je toliko pomembnejši zapis Pavla Kalana, nekdanjega pedagoškega svetovalca za glasbeno vzgojo pri Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Ob svojem obisku leta 1977 je zapisal nekaj pomenljivih ugotovitev, ki potrjujejo, da je bila Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer v 70. letih ena najbolje organiziranih v Sloveniji, v presežnikih pa se je izrazil tudi glede kadrovske zasedbe, kjer je posebej pohvalil razmerje med izkušenimi in mlajšimi učitelji. Pohvalil je vsestransko usmerjenost šole, kar je pomenilo široko zastopanost predmetov in delovanje ansamblov ter poudaril, da si šola s toliko prizadevnostmi zasluži več sredstev za posodobitev instrumentov, učnih prostorov in drugih učil.

"V novo obdobje z Dragico Marovič (1990 - 2004)" je zapisano, da je ravnateljica šolo uspešno vodila k vsestranskemu napredku. Poskrbela za je za boljšo kadrovsko zasedbo in redno strokovno izpopolnjevanje učiteljev, naraščanje števila učencev, za kontinuirano delo šolskih orkestrov, ansamblov in komornih skupin, podpirala je koncertno dejavnost doma in izven lokalnega okolja, dobro delovanje podružnic, izobraževanje učencev na ravni mojstrskih tečajev, razširjanje poslanstva glasbene šole med osnovnošolce in v vrtce, prenovo šolskih prostorov in nakup inštrumentov ter ne nazadnje si je kot družbeno aktivna ravnateljica prizadevala, da bi bilo glasbeno šolstvo primerno sistemsko ovrednoteno.

V svojih spominih je ga. Marovič zapisala, da si je prizadevala za »večjo prepoznavnost šole v širšem slovenskem prostoru, sodelovanje na revijah in različnih tekmovanjih, povezovanje in druženje s pomurskimi ter ostalimi glasbenimi šolami, ki je bilo pristno in prijetno, medsebojno povezanost, timsko delo, strokovnost, spoštovanje in zaupanje, ki so bili temelj za uspešno delo in s tem napredek ter nadaljevanje dolgoletne bogate tradicije naše glasbene šole

V zadnjem poglavju "Bližnja preteklost, sedanjost in prihodnost - ravnatelj Stanislav Lašič (2005 - )" je avtorica zapisala, da je šola nadaljevala z delom, ter pričela uvajati nove predmete v svojo že pestro ponudbo (ljudski instrumenti-diatonična harmonika ter plesna pripravnica in balet). Prav baletni oddelek je pričel kakovostno rasti, saj so pod mentorstvom Ane Germ spomladi leta 2014 pripravil svojo prvo baletno predstavo, Trnuljčico.

K prepoznavnosti šole so botrovali tudi tradicionalni letni koncerti na Glavnem trgu v Ljutomeru, ki so bili za domačine in okoličane pravi glasbeni prazniki, za učence in učitelje šole pa priložnost, da se pokažejo pred čim širšim občinstvom. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da je šola v zadnjem obdobju uspešna tudi na državni ravni in v mednarodnem prostoru. Za vse doseženo se je potrebno zahvaliti mnogim posameznikom, ki so s strokovnim in predanim delom sooblikovali posamezne oddelke, ansamble, orkestre in se ob tem zavedali svojega poslanstva - mlade navdušiti za glasbo in jim približati njeno neizmerljivo bogastvo. Vse doseženo je vredno presežnih pohval, hkrati pa obvezuje za v prihodnje. Učitelji, učenci in drugi, ki sooblikujejo Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer, so dokazali svojo predanost pedagoškemu poklicu, sposobnosti umetniškega poustvarjanja in ne nazadnje tudi to, da sledijo izzivom sodobnega časa, ki še posebno v glasbi zahteva brezpogojno predanost. Če se srečajo talent, predanost delu in življenjska vizija, je uspeh zagotovljen in vse to Glasbena šola Slavka Osterca ima, zato ji lahko samo zaželimo, da bi tako vitalna dočakala stoletnico svojega delovanja in uresničila ideje, ki vodijo k novim dosežkom.

Avtorica monografije ob 90 letnici GŠ Slavka Osterca Ljutomer, drDarja Koter, je muzikologinja in redna profesorica na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 poučuje na Akademiji za glasbo, ter sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih in na konferencah. Raziskovalno se ukvarja s historičnimi instrumenti, glasbeno ikonografijo, zgodovino glasbene pedagogike in glasbenih društev ter se poglablja v segmente opusov slovenskih skladateljev. Od leta 2006 je urednica tematskih publikacij Glasbenopedagoškega zbornika Akademije za glasbo, ki so sad znanstvenih simpozijev. Na matični šoli je predstojnica Katedre za zgodovino glasbe. Deluje v raziskovalnih skupinah Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizije in na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je članica nacionalnih in mednarodnih stanovskih združenj ter uredniških odborov znanstvenih in strokovnih revij.

Zahvala vsem, ki so bili še posebej povezani z nastankom monografije:

dr. DARJI KOTER - AVTORICI IN UREDNICI MONOGRAFIJE,

dr. BRANKI ROTAR PANCE - 1. RECENZENTKI MONOGRAFIJE (slovenska muzikologinja in pedagoginja, predava na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in deluje tudi na Akademiji za glasbo, kjer je izredna profesorica za področje glasbeno-pedagoških predmetov ter predstojnica Oddelka za glasbeno pedagogiko),

dr. NATAŠI CIGOJ KRSTULOVIČ - 2. RECENZENTKI MONOGRAFIJE (magistra muzikoloških znanosti in doktorica glasbene pedagogike zaposlena na - MUZIKOLOŠKI INŠTITUT Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti),

GOSPE CILKI JAKELJ - ZA LEKTORIRANJE MONOGRAFIJE (profesorica slovenščine in nemščine, ki je vrsto let delovala v ljutomerski gimnaziji. Sedaj v pokoju, vendar še zelo aktivna kot režiserka predstav in organizatorka bralnega kluba in vodja literarne sekcije KD Ivan Kaučič Ljutomer),

GOSPE MONIKI LOVŠE ROŠKER - PODJETJE BIRO BIRO D.O.O. - ZA OBLIKOVANJE IN PRELOM MONOGRAFIJE

(ga. Monika Lovše Rošker je oblikovala celostno podobo GŠ Ljutomer in prav tako tudi vse prireditve v okviru 90 letnice šole).

Gospe DRAGICI MAROVIČ - ZA POSREDOVANJE BIOGRAFSKIH PODATKOV (bivša učenka in ravnateljica GŠ Slavka Osterca Ljutomer)

Gospe ZDENKI KRISTL MARINIČ - ZA POSREDOVANJE BIOGRAFSKIH PODATKOV (bivša učenka naše šole, prof. violončela, odlična pedagoginja, ki deluje v šoli Parnas in s katero izredno dobro GŠ Ljutomer sodeluje s poletnimi šolami še danes).

Gospe IVANKI MULEC PLOJ - ZA POSREDOVANJE BIOGRAFSKIH PODATKOV (bivša učenka naše šole, glasbena pedagoginja, čelistka in bivša predsednica Glasbene matice v Ljubljani in odgovorna urednica glasbenega programa na Radiu Slovenija.

DRUŽINI LOPARNIK - ZA DOSTOP DO GRADIVA O ZAČETKIH GLASBENE ŠOLE LJUTOMER

Gospe ALKI BERCE - ZA POSREDOVANJE SLIKOVNEGA GRADIVA (ga. Alka Berce je vnukinja glasbene pedagoginje ter pianistke Minke Zacherl, hčerke ustanovitelja glasbene šole v Ljutomeru Franca Zaherla, ki je glasbeno šolo vodila 1945/46).

Gospodu JANKU ŠKRAJNARU - ZA POSREDOVANJE SLIKOVNEGA GRADIVA (bivši učenec in učitelj klarineta v GŠ Slavka Osterca Ljutomer),

ZA FOTOGRAFIJE gospe MARIJI TIVADAR in učitelju JANEZU MUNDA (iz arhiva GŠ Slavka Osterca Ljutomer),

VSEM UČITELJEM GŠ Slavka Osterca Ljutomer, ki so prispevali tekst in opisali delovanje svojega oddelka v šolskem letu 2016/17,

TISKARNI FLORJANČIČ TISK d.o.o. za kvaliteten izdelek,

OBČINI LJUTOMER za sofinanciranje pri projektu izdaja monografije ob 90 letnici GŠ Slavka Osterca Ljutomer.

Glasbene točke na predstavitvi monografije so pripravili:

Zala Rauter - klarinet, 2.r., mentor Bojan Zelenjak, prof., klavirska spremljava: Darja Slejko, prof.,

Manca Rozmarič - klarinet 5.r., mentor Bojan Zelenjak, prof., klavirska spremljava: Darja Slejko, prof.,

Maša Munda - flavta 6.r., mentorica Medeja Unuk, prof., klavirska spremljava: Darja Slejko, prof.,

Nana Horvat - violončelo, 8.r., mentor: Samir Azzeh, prof., klavirska spremljava: Darja Slejko, prof.,

Zapisal,
Stanislav Lašič, ravnatelj

Foto: Foto Tivadar

Prezentacija monografije:



Galerija


Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje