Lendavski grad
Lendava, naše najvzhodnejše mesto, je bila prvič omenjena leta 1192, grad nad mestom pa leta 1272. V preteklosti je bil Lendavski grad v lasti madžarskih plemiških družin Bánffy, Nádasdy in Esterházy. V obdobju Bánffyjev je Lendava leta 1366 dobila trške pravice, grad pa je leta 1480 obiskal celo ogrski kralj Matija Korvin. V 15. stoletju je v mestu delovala kovnica denarja, leta 1573 pa tiskarna. Današnjo podobo je grad dobil v 18. stoletju, leta 1947 pa je bilo njegovo obzidje porušeno. Med letoma 1872 in 1968 je grajsko poslopje bila svojevrstna učilna zidana, saj je v njem potekal pouk osnovne šole. V gradu je od 1973 sedež javnega zavoda Galerije - Muzeja Lendava.
Ta ustanova že več kot pet desetletij prinaša vrhunsko umetnost in kulturne dogodke v najvzhodnejše mesto Slovenije. Pod okriljem projekta Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu so se zvrstile razstave velikih imen, kot so Victor Vasarely, Alfons Mucha, Picasso, Joan Miró, Marc Chagall, Andy Warhol in številni drugi. Letos je do 31. oktobra na ogled razstava Svetopisemske zgodbe na grafičnih listih Salvadorja Dalíja in Otta Dixa, za katero je spremno besedilo k razstavi in katalogu spisala umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki.
Salvador Dalí (1904–1989) in Otto Dix (1891–1969) sta bila po slogovni in ideološki usmeritvi zelo različna, a sta svetopisemske zgodbe doživljala vsak na svoj način. Dalí se je k verskim temam z vso predanostjo obrnil po spreobrnjenju k Cerkvi sredi 20. stoletja, navdih pa je črpal v Stari zavezi, Miltonovem Izgubljenem raju ter mistični poeziji sv. Janeza od Križa. Otto Dix, eden najmočnejših predstavnikov nemške nove stvarnosti, je skozi prizmo lastnih izkušenj iz obeh svetovnih vojn v svetopisemskih zgodbah videl odraz realnosti svojega časa. Njegova serija 33 litografij iz leta 1960, ki se vsebinsko opira na Matejev evangelij, v resnici govori o nacizmu in vojni.
Izjemna razstava, ki prihaja iz zasebne zbirke Richarda H. Mayerja bo na ogled do 31. oktobra 2025.
Ustanova v svoji galerijski zbirki hrani likovno dediščino lendavskih umetnikov ter zbirko kipov iz brona, nastalih na mednarodnih likovnih kolonijah v Lendavi, ki si jih je moč ogledati v mansardni galeriji lendavskega gradu. V sklopu muzejske zbirke je na ogled še stalna arheološka, zgodovinska in etnološka razstava ter spominski sobi lendavskega kiparja Györgya Zale in grafika Štefana Galiča.
Delovni čas:
Ponedeljek–petek: 8.00–18.00
Sobota–nedelja: 10.00–18.00
Telefon: (0)2 578 92 60
Naslov: Bánffyjev trg 1, 9220 Lendava
Več na: Galerija-Muzej Lendava
Leta 1866 so v času rabina Mojzesa Schacherlesza začeli graditi sinagogo, ki je poleg mariborske edina ohranjena v Sloveniji. Preprosta enonadstropna stavba s štirikapno streho skriva bogato notranjost s šestimi pozlačenimi železnimi kaneliranimi stebri in korintskimi kapiteli. Kot sakralni prostor je delovala do leta 1944, nato pa je postopoma propadala. Obnovljena v 90. letih in v začetku novega tisočletja, danes služi kot razstavni in prireditveni prostor.
V sinagogi so na ogled stalni razstavi z naslovom Zgodovina Dolnjelendavskih Judov in Židovstvo Prekmurja. Trenutno gostuje tudi razstava Risbe in slike umetnikov v Terezinu ter Theresienstadt: Kot-da mesto.
Delovni čas:
Ponedeljek–nedelja: 10.00–14.00
Telefon: (0)2 578 92 60
Naslov: Spodnja ulica 5, 9220 Lendava
Več na: Sinagoga Lendava
V nekdanji meščanski hiši na Glavni ulici 52 je predstavljena bogata gospodarska in kulturna dediščina Lendave. Prvi del prikazuje zlato obdobje meščanskega življenja med letoma 1867 in 1914, z izvirno opremo nekdanje židovske družine Eppinger. Razstavljena je tudi zgodovina znamenite lendavske dežnikarne »Hungária Hazai Ernyőgyár Rt.«, prve tovarne dežnikov in senčnikov na območju Avstro-Ogrske, ter izjemen pomen lendavskega tiskarstva, katerega začetki segajo v leto 1573.
Delovni čas:
Ponedeljek–nedelja: 10.00–14.00
Telefon: (0)2 578 92 60
Naslov: Glavna ulica 52, 9220 Lendava
Več na: Muzejska depandansa
Vabljeni, da obiščete lendavski grad, kjer v objemu stoletne zgodovine do 31. oktobra domujeta izjemni razstavi Salvadorja Dalíja in Otta Dixa, ob tem pa lahko občudujete tudi stalne arheološke, zgodovinske, etnološke in likovne zbirke. Pot naj vas nato popelje še v obnovljeno sinagogo, kjer spoznate bogato judovsko dediščino in pretresljive zgodbe holokavsta, ter v muzejsko depandanso na Glavni ulici, kjer oživijo časi lendavskega meščanstva, tiskarstva in znamenite dežnikarne. Lendava vas pričakuje z umetnostjo, ki navdihuje, zgodovino, ki bogati, in doživetji, ki se vtisnejo v spomin.