V prostorih Državnega zbora Republike Slovenije je potekal 36. Nacionalni otroški parlament

18. maja 2026 je v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije potekal 36. Nacionalni otroški parlament. Udeležilo se ga je 115 parlamentarcev iz 20 regij ter 24 otrok novinarjev. Že drugo leto je potekal v sklopu teme Šolski sistem, pri kateri so mladi parlamentarci imeli možnost izraziti svoje mnenje o temi, ki oblikuje velik del njihovega življenja.

Pomurje je tokrat zastopalo 8 mladih delegatov iz 4 upravnih enot

Pomurje so zastopali: Tija Andrejek in Zara Milosavljevič iz UE Murska Sobota, Johana Kreslin in Miša Borojević iz UE Lendava, Lado Bratuša in Žana Ploj iz UE Gornja Radgona ter Lina Osterc in Urška Velnar iz UE Ljutomer.

Kot novinarka sem sodelovala Tijana Lovenjak (UE MS), mlade delegate sta spremljali mentorica Nataša Litrop in regijska koordinatorica za Otroški parlament za Pomurje, Mateja Leskovar Polanič.

Dogodek se je pričel z uvodnim zasedanjem, ob katerem sta nas nagovorila predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Zoran Stevanović ter predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, Darja Groznik. Parlamentarci so se nato razdelili v 4 skupine, po eno za vsako podtemo.

Podteme so bile sledeče:

• ODNOSI IN SODELOVANJE,
• UČNE VSEBINE IN ŠOLA ZA ŽIVLJENJE,
• METODE IN NAČINI UČENJA/POUČEVANJA TER
• VREDNOTE IN ODGOVORNOST.

Ključne ugotovitve svojih debat so nato zapisnikarji posamezne delovne skupine predstavili na plenarnem zasedanju, ki je potekalo ob 12. uri v osrednji dvorani Državnega zbora. Med drugim so se ga udeležili predstavniki poslanskih skupin Demokrati, SD ter trojčka NSi, SLS in Fokus, prav tako pa predstavniki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Slovenske fundacije za Unicef, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in Varuha človekovih pravic.

Razprave in predlogi delovnih skupin: Kaj bi mladi spremenili v šolah?

Mladi parlamentarci skupine ODNOSI IN SODELOVANJE so med svojo predstavitvijo poudarili predvsem pomen odnosa med učencem in učiteljem. Ta bi po njihovem mnenju moral biti manj odvisen od staršev, za kar so predlagali uvedbo posebnih govorilnih ur za učence. Prav tako pomemben je za njih odnos med samimi učenci, ki bi ga šole naj izboljševale s delavnicami, katerih tema bi bili predvsem odnosi ter medgeneracijsko sodelovanje. Na odnose po njihovem mnenju v veliki meri vplivajo tudi socialna omrežja, ki mladim pogosto predstavljajo grožnjo, predvsem na področju zlorab in prevar. Tudi za področje socialnih omrežij predlagajo uvedbo delavnic. Izpostavili so tudi idejo o uvedbi posebnih vzgojnih map. V te mape bi se vpisovali posamezni prekrški učenca, se razvrščali po stopnji resnosti prekrška in se shranjevali na daljši časovni rok. Tako se ti prekrški iz mape ne bi izbrisali niti ob prestopu iz osnovne v srednjo šolo, temveč bi bili pokazatelj splošnega vedenja učenca skozi leta.

Parlamentarci skupine UČNE VSEBINE IN ŠOLA ZA ŽIVLJENJE so razpravljali ne le o novih predmetih, ki bi se morali uvesti, temveč tudi o novih vsebinah, ki bi se morale vključiti v pouk že obstoječih predmetov. Predlagali so uvedbo učnih snovi, ki bi otroke izobraževale o njihovih pravicah in dolžnostih, vrednotah, kritičnem razmišljanju, retoriki ter uporabi interneta. Prav tako bi v sklopu pouka biologije uvedli tečaj prve pomoči ter nov predmet finančna pismenost.

METODE IN NAČINI UČENJA/POUČEVANJA so bili glavna tema 3. skupine. Izpostavili so predvsem različne oblike poučevanja, ki jih učenci ocenjujejo kot njim najbližje. Našteli so kvize, različne vaje ter tudi uporabo umetne inteligence, za katero pa so poudarili, da jo moramo uporabljati odgovorno. Omenili so tudi način poučevanja, pri katerem bi imeli učenci več svobode pri obliki zapisa snovi. Predlagali so tudi uvedbo tutorstva, saj bi po njihovem mnenju to moralo potekati tudi v osnovni šoli. V ta program bi se učenci vpisali prostovoljno ter pomagali vrstnikom, ob koncu šolskega leta pa bi dobili poseben certifikat. Izpostavili so tudi problem neobiskovanja dopolnilnega pouka. Predlagajo uvedbo obveznega obiska, v kolikor ima učenec pri tistem predmetu negativno oceno.

Pomen odgovorne rabe umetne inteligence so obravnavali tudi v zadnji skupini, tj. VREDNOTE IN ODGOVORNOST. Izpostavili so pomen vpliva staršev na razvoj naših vrednot v prihodnosti, vendar so poudarili, da na le-te vplivajo tudi naši sošolci ter naša družba. Izpostavili so tudi problem, ki ga na slovenskih šolah srečujemo zelo pogosto. Starši namreč za slabe (oz. njim nezadostne) ocene krivijo učitelje in ne svoje otroke, ki so odgovorni za le-te. Še en problem ki so ga izpostavili so bile zlorabe statusov športnika ter kulturnika. Predlagajo zato uvedbo tedenskih oz. mesečnih poročil o obiskih učencev s statusi športnika na njihove treninge oz. vaje. Izkoriščanje so izpostavili tudi pri učencih, ki jim pripada dodatna strokovna pomoč, saj menijo, da so ti učenci preveč privilegirani pri pisnih ocenjevanjih.

Pogledi na ocenjevanje in razglasitev nove teme otroškega parlamenta

Po končanih predstavitvah se je razvila obsežna razprava. Največ polemik je bilo na temo izkoriščanja statusa športnika/kulturnika ter učencev z dodatno strokovno pomočjo. Parlamentarci so razpravljali tudi o ukinitvi številčnih ocen za predmete, za katere menijo, da niso odvisni le od znanja posameznika, temveč tudi od samih fizičnih zmogljivosti učenca. Ti predmeti vključujejo šport, likovno umetnost, tehniko in tehnologijo ter glasbeno umetnost. Pri le-teh predlagajo uvedbo starega sistema ocenjevanja, torej ocenjevanje po lestvici MU (manj uspešno), U (uspešno) ter ZU (zelo uspešno).

Plenarno zasedanje 36. nacionalnega otroškega parlamenta se je zaključilo z razglasitvijo nove teme otroškega parlamenta, ki je postala Digitalni svet. Parlamenta sem se udeležila kot novinarka, zato sem imela priložnost spremljati razprave vseh štirih skupin ter pobližje spoznati različna mnenja in poglede mladih iz vse Slovenije na aktualne teme slovenskega šolskega sistema. Mladi parlamentarci so s svojimi predlogi in razpravami ponovno dokazali, da si želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju prihodnosti šolskega sistema.

Tijana Lovenjak