Napovedane spremembe: osnovnošolsko izobraževanje naj bi znova trajalo osem let

Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je ob predstavitvi rezultatov mednarodne raziskave PISA 2025 napovedal celovito reformo slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Med največjimi predvidenimi spremembami je prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

To bi pomenilo opustitev sedanjega devetletnega osnovnošolskega izobraževanja in ponovno uvedbo osemletke, vendar podrobnosti načrtovane spremembe za zdaj še niso znane. Organizacijski model, način prehoda in potrebne programske spremembe naj bi pripravili v nadaljnjem procesu oblikovanja reforme.

»Dodatno leto šolanja ni vrednota samo po sebi. Vrednota je več znanja,« je ob napovedi spremembe poudaril minister.

Povod so najslabši rezultati v raziskavi PISA doslej

Napoved reforme sledi predstavitvi rezultatov raziskave PISA 2025. Slovenski petnajstletniki so pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija od leta 2006 sodeluje v raziskavi.

Pri naravoslovni pismenosti so v povprečju dosegli 484 točk, kar je 16 točk manj kot leta 2022. Rezultat pri matematični pismenosti je s 460 točkami prvič zdrsnil pod povprečje držav OECD, pri bralni pismenosti pa so slovenski učenci dosegli 445 točk. Tudi ta rezultat je bil pod povprečjem OECD.

Minister je poudaril, da slabši rezultati niso obsodba otrok ali učiteljev, temveč jasno opozorilo, da slovenski šolski sistem potrebuje temeljite spremembe.

Otroci naj bi se opismenili že v prvem letu

Prehod na osemletko bo le del širše reforme. Ta naj bi prinesla jasnejše standarde znanja, prenovo učnih načrtov ter spremembe ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja in mature.

Pomemben poudarek bo namenjen zgodnejšemu opismenjevanju. Cilj ministrstva je, da bi se otroci praviloma naučili brati in pisati že v prvem letu šolanja, nato pa bi branje, razumevanje, pisno izražanje in pravopis utrjevali v naslednjih letih.

Napovedani so tudi zgodnejša pomoč učencem, ki zaostajajo, več podpore nadarjenim ter pripravljalni programi in intenzivno učenje slovenščine za otroke priseljencev.

Za zdaj brez časovnice

Kdaj bi lahko osemletna osnovna šola začela delovati, minister še ni razkril. Prav tako še ni pojasnjeno, pri kateri starosti bi otroci vstopali v šolo, kako bi bila razporejena učna snov in kaj bi sprememba pomenila za sedanjo organizacijo osnovnih šol.

Napovedane usmeritve bo zato treba šele prenesti v konkretne zakonske, organizacijske in programske rešitve. Reforma naj bi posegla tudi v položaj učiteljev, zmanjšala birokracijo ter okrepila računalništvo, umetno inteligenco, medijsko in finančno pismenost.

Več podrobnosti o načrtovanem prehodu na osemletko naj bi ministrstvo predstavilo med nadaljnjo pripravo reforme.