Prekmursko društvo general Maister: Prazniki naj povezujejo, ne razdvajajo

Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota se je odzvalo na predlagano spremembo poimenovanj državnih praznikov, posvečenih Prekmurju in Primorski. V društvu opozarjajo, da se skozi razprave o imenih praznikov brez sodelovanja Prekmurk in Prekmurcev iščejo predvsem politične koristi, namesto da bi bila v ospredju povezovalna vloga obeh praznikov.

Državni zbor je pred 15. septembrom, praznikom Primorcev, opravil drugo obravnavo predloga novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Obravnavano je bilo tudi dopolnilo, ki posega v poimenovanji praznikov 17. avgusta in 15. septembra.

V Prekmurskem društvu general Maister poudarjajo, da praznika obeležujeta pomembna zgodovinska mejnika, neločljivo povezana z oblikovanjem slovenske države in ohranjanjem skupne slovenske narodne identitete.

Namesto pogostejših državnih proslav razprava o imenih

Kot so zapisali, se država obeh praznikov z osrednjima državnima proslavama spomni praviloma vsakih pet let, v vmesnem času pa sta organizacija in financiranje slovesnosti večinoma prepuščena lokalnim skupnostim.

Po njihovem mnenju je bila zato utemeljena pobuda, da bi država osrednjo proslavo ob obeh praznikih pripravila vsako leto. Toda namesto razprave o tem vprašanju se je v parlamentu razvil spor glede njunega poimenovanja.

»Poimenovanja in preimenovanja so tako očitno pomembnejša od praznovanj samih, strankarske razprtije pa pomembnejše od skrbi za krepitev skupne slovenske identitete, za povezovanje, enotnost države in zlasti enotnost naroda,« so kritični v društvu.

Poimenovanje prekmurskega praznika se je že spreminjalo

Predstavniki pomurskih domoljubnih in veteranskih organizacij so se z vprašanjem ustreznega poimenovanja prekmurskega praznika ukvarjali že med pripravami na praznovanje 100. obletnice združitve Prekmurja z ostalimi slovenskimi pokrajinami v letih 2018 in 2019.

Praznik je bil leta 2005 uzakonjen kot »združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom«. Pobudo za njegovo uvedbo so takrat enotno podali pomurski poslanci.

Ob stoletnici je bil na osrednji prekmurski spomenik v Murski Soboti zapisan izraz »ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom«. Podobno poimenovanje je bilo februarja letos vključeno tudi v zakon.

V društvu ugotavljajo, da oba uporabljena izraza odpirata vprašanja. Besedna zveza »priključitev Prekmurja« v ospredje postavlja ozemlje in zgodovinski dogodek, medtem ko »združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom« poudarja rešitev narodnostnega vprašanja prebivalstva, ki je več kot 800 let živelo ločeno pod madžarsko krono.

Prekmurci so bili vedno del slovenskega naroda

Pomiske imajo tudi glede uporabe izrazov »matični narod« in »matica«. Ob koncu prve svetovne vojne namreč še ni bilo enotne slovenske državne oziroma politične entitete, saj so obstajale posamezne slovenske pokrajine, ki so se začele povezovati šele po razpadu Avstro-Ogrske.

»Prekmurci smo vedno bili neločljiv in nič manj pomemben del slovenskega narodnega telesa, ne glede na njegovo upravno-politično razdeljenost, tako tudi pred združitvijo,« so poudarili.

Opozarjajo, da lahko pojem slovenske »matice« osrednjemu delu slovenskega prostora podeljuje privilegiran položaj, Prekmurje pa nehote postavlja na obrobje. Ob tem spominjajo tudi na nekdanje trditve, da Slovencev na Ogrskem ni bilo in da so tam živeli le Vendi, ter na Bogojinsko resolucijo iz avgusta 1926, s katero so se prebivalci Prekmurja odločno opredelili za Slovence.

Tudi izraz »priključitev« po njihovem mnenju ni povsem ustrezen, saj lahko nakazuje priključitev ozemlja, ki je prej pripadalo drugi politični skupnosti. Kljub temu ga razumejo kot diplomatsko rešitev, saj so prekmurski Slovenci po odločitvi pariške mirovne konference leta 1919 prvič državnopravno, jezikovno in kulturno zaživeli skupaj z drugimi deli slovenskega naroda.

Predlagajo Praznik Prekmurja in Praznik Primorske

V društvu opozarjajo, da so se za prekmurski praznik kljub uradnemu zakonskemu poimenovanju v praksi uporabljale številne uradne, poluradne in pogovorne različice. Kritični so, ker se o njegovem poimenovanju ponovno odloča brez Prekmurk in Prekmurcev.

Po njihovem prepričanju bi bilo najenostavnejše in vsebinsko najbolj nevtralno poimenovanje obeh praznikov »Praznik Prekmurja« in »Praznik Primorske«.

»Nenazadnje vsi vemo, o čem govorimo, strokovne razlage pa prepustimo zgodovinski stroki,« je v stališču zapisal predsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota Marjan Farič.

V društvu ob koncu izpostavljajo vprašanje, ali bodo politiki oba praznika znali uporabiti v dobro celotne skupnosti - kot povezovalni element, ki ne bo delil politike, še manj pa Slovenk in Slovencev.