Kdo se skriva za masko Muce Žuže? Nikita Jaklič o pisanju, ustvarjanju za otroke in ljubezni do jezika

Nekateri ustvarjalci se izražajo z besedo, drugi z nastopi, tretji z ročnim delom. Nikita Jaklič združuje vse troje. Kot lektorica in učiteljica slovenščine za tujce jezik pozna do potankosti, to znanje pa preliva v tri povsem različne literarne svetove: v romane za odrasle, slikanice za osnovnošolce in pesmice za najmlajše.

Njene zgodbe pa ne živijo le na papirju. Na odrih in YouTubu oživlja priljubljeni otroški lik Muca Žuža, v svoji obrtniški delavnici pa iz lesa ustvarja unikatne otroške tablice in osebno prilagojena darila, imenovana Knjiga iz srca.

Z Nikito smo se pogovarjali o tem, kako v enem dnevu preklopiti med jezikovno strokovnostjo, pravljičnim odrom in dišečim lesom.

Kjer se vse začne – Ljubezen do slovenskega jezika

Nikita, vaše poklicno življenje je globoko vpeto v jezik. Delate kot lektorica, hkrati pa slovenščino poučujete kot tuji jezik. Kako je zgraditi kariero okoli nečesa, kar marsikomu povzroča preglavice, za vas pa je igrišče?

Ljudje mislijo, da je jezik nekaj statičnega, kar spi v slovarjih. Ni. Jezik je živ, včasih divji, večinoma pa precej zanemarjen. Ko lektoriram, popravljam vejice tam, kjer so ljudje pozabili vdihniti, in rešujem smisle prezapletenih stavkov. Pri poučevanju tujcev pa je še bolj zanimivo. Ti ljudje pridejo vsak s svojo bodisi priseljensko, družinsko bodisi zgolj ljubiteljsko zgodbo, jaz pa jim moram vcepiti našo mehko dvojino in zapletene sklone ter jim približati slovensko kulturo in mentaliteto.

Moje ure so polne raznolikih pedagoških pristopov in vedno začinjene s kančkom humorja. Ko vidim svojega učenca, kako prvič pravilno izgovori tisto težko slovensko besedo, pravilno uporabi sklon in me čisto zares razume, je moj trud poplačan.

Trije svetovi pisateljice – Od romanov do otroških pesmic

Kot avtorica se ne omejujete. Napisali ste roman za odrasle, slikanico za osnovnošolce in pesmice za najmlajše. Kako preklapljate med temi popolnoma različnimi svetovi in energijami?

Preklapljam? Ne preklapljam. Vse to je del mene. Ko pišem roman za odrasle, brskam po človeški naravi, po tistem, kar ljudje skrivajo pod preprogami in zaklepajo v spalnice. Moj roman Gostišče na robu gozda, umeščen v Pomurje, kjer sem odraščala, prepleta skrivnosti, paranormalno in ljubezen, ki po moje ne sme manjkati. Potem pa še o otrocih, ki so najbolj iskrena, ranljiva in hvaležna bitja na tem svetu. Slikanice in pesmice zanje pišem zato, da lahko popestrim njihove otroške dni. Ko mi starši povedo, da doma zelo radi prebirajo slikanico

Če bi muce znale govoriti in jo včasih vejo že na pamet, se kar stopim. Zadnja knjiga, ki je izšla pod založbo Obzorja, pa je namenjena osnovnošolcem. H knjigi Potovanje po svetovnem Safariju me je ponesla moja pedagoška izobrazba, da otroke naučim kaj novega, vse to pa sem zavila v razburljive zgodbe, da se bodo učili, ne da bi se tega sploh zavedala. Na koncu so dodane še družabne igre na temo zgodb, ki izkušnjo s knjigo naredijo zares zabavno za vso družino.

Ko pravljica oživi – Muca Žuža osvaja odre in YouTube

Besede pa so v nekem trenutku oživele in rodila se je Muca Žuža. Kako je ta lik skočil iz knjig na YouTube in velike odre? Kakšen je občutek, ko stopite pred polno dvorano otrok v vrtcu ali na velikem festivalu?

Muca Žuža je pravzaprav eden izmed likov v slikanici Če bi muce znale govoriti. En ati mi je zaupal, da se njegovi otroci vedno smejijo, ko slišijo ime Žuža. V meni je od nekdaj tlela želja po odru, petju in zabavanju ljudi in skozi ta mačji lik sem videla priložnost, da uresničim svoje sanje in napolnim otroška srca z veselimi melodijami, plesom in prisrčnimi zgodbami.

Ko prvič za odrom zamijavkam in pripojem na oder z avtorsko pesmijo Super muca Žuža, se zabava prične. Lučke v očeh najmlajših se prižgejo in me napolnijo, da sem še dolgo po tem polna neverjetnih občutkov in hvaležnosti. Hvaležna sem, da lahko v življenju počnem stvari, ki mi napolnijo dušo.

Ustvarjanje z lesom – Trajni spomini s toplino narave

Vaša ustvarjalnost pa se ne ustavi pri besedah in nastopih – izražate jo tudi z rokami. Vaše poslikane lesene imenske tablice za otroke krasijo vedno več sobic, posebna uspešnica pa je Knjiga iz srca. Za kaj sploh gre?

Papir vse prenese, ekran še več, leseni izdelek pa ohrani večni spomin. Že pred leti sem začela prodajo osebno prilagojenih knjig pod imenom Knjiga iz srca, kjer z lepimi besedami sporočimo najbližjim, da jih imamo radi, jih cenimo in kaj nam v resnici pomenijo. Ko sem začela ustvarjati Muco Žuža, pa sem prišla še na idejo o osebno prilagojenih poslikanih tablicah za otroke, ki jih izdelam s posebnim veseljem.

Začnem na prazni leseni tablici, kjer se v mojem ustvarjalnem procesu s pomočjo barv in lesenih izrezanih črk rodi izdelek, ki je unikaten, ustvarjen za točno določenega otroka, da krasi njegovo sobico in ostane spomin na čudovito otroštvo. Lesene tablice z imenom se imenujejo Žužine tablice, kar spremlja zgodba, da tablice muca Žuža ustvarja v svoji ustvarjalnici v Mačji vasi.

Lektorica, učiteljica, pisateljica, Muca Žuža in rokodelka. Kje se vse te vloge srečajo in kaj vas najbolj polni v prihodnjih mesecih?

Srečajo se v moji glavi, kjer je včasih precejšnja gneča. Vse te vloge so različni načini, kako lahko izrazim svojo umetniško naravo. Če bi delala samo eno stvar, bi od dolgčasa pregorela. Tako pa zjutraj delam kot lektorica, ob večerih tujce učim naš prelepi jezik, ko imam kakšno uro prosto, pa pišem knjige ali si narišem mačje brke in kot Žuža zabavam male sončke. Prihodnji meseci bodo takšni kot vedno – hitri, glasni in polni dela. Muca Žuža bo nastopala, lesene tablice čakajo, da jih pobarvam, ljudi, ki se želijo naučiti slovenščine, zares nikoli ne zmanjka, študenti pa pišejo zaključna dela in mi jih pošiljajo v pregled. Zanimivo, pestro in zame – polno navdiha.