1. jesenska mednarodna akademija harmonike

V Radencih svetovni virtuoz na harmoniki Mirco Patarini

Filip Matko Ficko, sreda, 28. november 2018 ob 13:36
Jesenska mednarodna akademija harmonike

Jesenska mednarodna akademija harmonike

V Kongresni dvorani hotela Radin v Zdravilišču Radenci poteka v dneh od 27. do 29. novembra 1. jesenska mednarodna akademija harmonike, ki jo organizira Marko Štumperger, direktor zasebnega glasbenega centra »M-akord« iz Rošnje v Občini Starše, v sodelovanju z Glasbeno šolo Gornja Radgona. Lani avgusta je prvič Poletno mednarodno akademijo harmonike organiziral v Portorožu, letos pa jo je ponovil z udeleženci kar iz petih držav. Po teh uspešnih projektih so se odločili za tovrstno glasbeno izobraževanje v vseh štirih letnih časih in prvič v jesenskem času je tokrat v Radencih.

Tako so si že prvi dan zgodaj popoldne vsi udeleženci 1. JMAH ogledali film o izdelavi harmonik, po filmu pa je Marko Štumperger razstavil dve harmoniki, do so si vsi prisotni od blizu ogledali sestavne dele tega instrumenta. A ne samo za mlade, prvi dan je bil izredno privlačen za starše mladih glasbenikov, kot tudi za njihove vrstnike in sorodnike, pa tudi ostalo občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo Kongresno dvorano ob 18. uri. Med občinstvom sta bila tudi gostujoči župan Občine Starše Bojan Kirbiš in župan domače Občine Radenci Janez Rihtarič. Slednji je tudi vse na začetku koncerta pozdravil, še posebno gojence osmih glasbenih šol iz Pomurja in Podravja. Nekateri med njimi so se aktivno udeležili (in se še bodo) masterclassa pri predsedniku Svetovnega združenja harmonikarjev Mircu Patariniju.

In že so nastopili mladi harmonikarji: Teo Kurbus Jelen (Tango Juanita C.Schneider Kraeupla, mentorica Olga Radolič);Žiga Baumgartner (Počitniška avantura in Veselo v hribe Mateja Zavca, mentor Janez Munda); Urška Taškov (Mali koncertin Rekreacija J. Draegerja, mentor Janez Munda); Ronja Slavič (Tango Ernoe Sebastiana, mentorica Olga Radolič); Luka Ogrizek (Top boogie Renata Bui-ja, mentor Vid Ščavničar); Urban Medved (Preludij v D-molu J. S. Bacha in Musica Ricercata G. Ligetija, mentor Matjaž Balažic) ter David Sabo (Arioso D. G. Turka in Allegro W. A. Mozarta, mentor Matjaž Balažic).

Sledil je polurni koncert 52-letnega Mirca Patarinija iz Spoleta v sosednji Italiji. Leta 1978 je pričel s študijem na glasbeno-didaktičnem centru v Spoletu. Istega leta, v mesecu oktobru, se je pričel udeleževati državnih tekmovanj. Leta 1981 se je prvič udeležil tekmovanja v Castelfidardu, kjer je tudi zmagal. Pri svojih 18. letih je na mednarodnih tekmovanjih v Venezueli, Švici in Portugalski, poleg ostalih nagrad, osvojil tudi laskavi naziv Svetovnega prvaka. Leta 1988 je v svoji glasbeni karieri odprl nova pomembna vrata. Postal je namreč glasbeni svetovalec in razvijalec izboljšav na instrumentih za tovarno Farfisa-Bontempi. Je tudi eden izmed najbolj zaslužnih strokovnjakov v drugi polovici prejšnjega stoletja, kar se tiče tehnoloških dosežkov in izboljšav na klavirski in gumbni harmoniki. V istem času je pričel sodelovati tudi s tovarno Scandalli. V teh letih je zelo aktivno koncertiral po Italiji, kot tudi po ostalih državah. Po nekaj letih je prevzel pomembno funkcijo. V tovarni Farfisa-Bontempi je namreč postal generalni direktor. Leta 2006 je prevzel funkcijo predsednika uprave v Svetovnem združenju harmonikarjev. Od leta 2007 je tudi umetniški direktor tovrstnega italijanskega združenja (Italian Accordion Culture). Leta 2017 pa je bil izvoljen za predsednika Svetovnega združenja harmonikarjev. (Confédération Internationale des Accordéonistes).

Sledil je seveda gromki aplavz svetovnemu virtuozu na harmoniki, nato pa so združeno nastopili učenci osmih glasbenih šol Pomurja in Podravja. Zaigrali so venček narodnih v aranžmaju Mateja Zavca, orkester pa je vodila učiteljica harmonike Olga Radolič, ki že več kot tri desetletja poučuje klavirsko harmoniko na Glasbeni šoli Gornja Radgona. Mladinskemu harmonikarskemu orkestru so se pridružili še člani starejšega orkestra ter skupaj zaigrali Ne čakaj na maj in Zemlja pleše Boruta Lesjaka ter aranžerja Emila Glavnika.



Več v Kultura in izobraževanje