Pred 120 leti se je rodil prleški velikan

ANTON TRSTENJAK

*8.januar 1906
+29. september 1996

"za človeka gre, skupaj držimo"!

Anton Trstenjak se je rodil 8. januarja 1906 v Rodmošcih pri Gornji Radgoni uglednemu malemu kmetu Janezu in srčno dobri materi Mariji. Po osnovni šoli v Negovi, gimnaziji in enem letu bogoslovja v Mariboru je študiral na univerzi v Innsbrucku (1927–1933), kjer je promoviral z doktoratoma iz filozofije (1929) in teologije (1933); vmes je bil 1931 posvečen v duhovnika. Filozofsko disertacijo je napisal iz predmetne teorije slovenskega filozofa Franceta Vebra. Poklicno pot je začel kot gimnazijski profesor v Mariboru in kmalu postal docent na Visoki bogoslovni šoli. V tem času se je kratko obdobje izpopolnjeval v Parizu. Od 1940 do smrti 29. septembra 1996 je živel v Ljubljani, kjer je bil do upokojitve 1973 profesor filozofije na Teološki fakulteti. Med vojno se je specializiral v eksperimentalni psihologiji v Milanu. Nato je raziskoval zaznavanje barv, pri čemer je odkril zakon, da je pri barvnem spektru svetlobe valovna dolžina v obratnem sorazmerju z reakcijskim časom (»Trstenjakov zakon«). Na področju psihologije barv je bil nato v središču svetovnega strokovnega razvoja. Tudi na drugih svojih strokovnih področjih je bil vse življenje povezan z znanstvenim in kulturnim dogajanjem po svetu. V neugodnih povojnih razmerah je dobil ponudbi za profesorsko mesto v Milanu (1945) in Gradcu (1955), a ju je odklonil, ker je hotel delati doma za slovenski narod. Član SAZU je bil od 1979.

Trstenjakovo delo je po obsegu izjemno veliko in vsebinsko mnogovrstno. Tako po izobrazbi kakor v delovanju je bil večdisciplinaren, kar se kaže tudi v njegovem pisnem opusu petdeset knjig (s prevodi in ponatisi nad 100 izdaj) in več sto člankov. Približno polovica jih sodi v psihologijo, sledijo filozofija, kultura, narod in jezik ter teologija. To spoznavno raznolikost je skladno povezoval v celoto pod vidikom celostne antropologije. Rdeča nit njegove usmerjenosti je prodorno in človeško sproščeno znanstveno iskanje odgovorov na sodobna vprašanja ter trdna zasidranost na temeljih duhovne globine skupnega človeškega in posebej judovsko-krščanskega izročila evropske kulture.

Pri Trstenjaku se je potrdilo spoznanje, da je za učinkovitost, ustvarjalnost in pristnost strokovnjaka, ki dela z ljudmi in za ljudi, pomembno, kako trdne in med seboj povezane so tri »noge njegove delovne mize«: znanstveno raziskovanje, predajanje spoznanj skupnosti in živa solidarna pomoč ljudem. Trstenjakova manj znana značilnost je tudi to tretje; čeprav formalno ni bil psihoterapevt, so vse življenje k njemu prihajali po nasvet in pomoč ljudje v stiskah. Nikomur ni odrekel dobre besede, plačilo zanjo pa šegavo odklonil, češ, če je treba za dobro besedo človeku plačati z denarjem, je blizu konec sveta; jaz ne bi rad, da bi bil prehitro.

Poleg tega, da je bil med pionirji v raziskovanju psihologije barv, je začetnik vrste drugih psiholoških panog v Sloveniji: grafologije (v prvih letih svoje profesorske službe se je poglabljal v spoznavanje ljudi preko njihove pisave), pedagoške psihologije – tej je posvečena prva Trstenjakova samostojna knjiga (1941), ki je v prevodu več let rabila za učbenik v Italiji. Pri nas, deloma pa v svetovnem merilu, je oral ledino v pastoralni psihologiji (1946), psihologiji dela (1951), psihologiji umetniškega ustvarjanja (1953) in ustvarjalnosti nasploh (1981), v psihološkem svetovanju (zbirka njegovih devetih knjig psihologije življenjske modrosti je od 1954 do 1993 izšla v skupni nakladi 750.000 izvodov), psihologiji organizacije (1979), ekonomski psihologiji (1982), njegova priljubljena tema je bilo raziskovanje zaznavanja (1983). Napisal je enciklopedičen oris celotne psihologije (1969, 1971, 1976).

Trstenjak je v osnovi bil in ostal filozof, širok mislec kulture in teolog – vse troje pod vidikom celostne človeške podobe. Zato so zanj najbolj značilna dela celostne antropologije (1968, 1985, 1988). V njih se kaže njegova hoja za človekom, za katero je kot znanstvenik in kot človek iskal sledi v osebnem življenju in sožitju ter v človeški odprtosti v eksistencialno presežnost.

Miselni kontekst Trstenjakove socialne usmeritve in intelektualne širine je tudi njegova osebna družba. Od gimnazijskih in študentskih let je bil v krogu mladinskega gibanja »krščanskih socialcev«, kjer so bili njegovi somišljeniki in prijatelji mnogi, ki so pustili odločilne dobre sledi na raznih področjih v zgodovini slovenskega naroda v 20. stoletju: pesnik Edvard Kocbek, slavist in jezikoslovec Jakob Šolar, pesnika Tone in France Vodnik, »oče« naše telesne kulture Drago Ulaga, znani pljučni zdravnik Tomaž Furlan, pedagog Stanko Gogala, baletnik Pino Mlakar, nadškof Jože Pogačnik in drugi. Po prihodu v Ljubljano se je hitro znašel v osebni družbi vrhov slovenske kulture, na primer s Franom Saleškim Finžgarjem, Francetom Steletom, Jožetom Plečnikom – zadnja dva sta ga že 1941 vzela za soavtorja monumentalne knjige Architectura perennis.

Trstenjak je za svoje delo prejel številna znanstvena, državna, civilna in cerkvena priznanja in odlikovanja, tudi najvišja. Med drugim je bil 1974 imenovan za papeževega častnega prelata in odlikovan z jugoslovanskim redom dela, 1988 dobil nagrado AVNOJ, 1993 postal ambasador znanosti Republike Slovenije, bil je častni član društva psihologov in društva koloristov, častni občan Ljubljane in več občin v domačem okolju, 1995 pa mu je predsednik Slovenije podelil najvišje slovensko državno odlikovanje. L. 1983 je prejel zlati doktorat univerze v Innsbrucku, 1990 častni doktorat Univerze v Mariboru in 1994 častni doktorat Univerze v Ljubljani, 1993 pa ga je imenovala za svojega rednega člana Evropska akademija znanosti in umetnosti.

Trstenjakovo osebnost, njegov celostni znanstveni pristop k človeku in povezovalno vlogo med ljudmi označujeta dva stavka, ki veljata za njegovi življenjski gesli: Za človeka gre in Skupaj držimo!

Jože Ramovš

Poleg spomenika v Negovi, Trstenjakov doprsni kip stoji še v parku sv. Petra v Aleji velikih v Gornji Radgoni. Anton Trstenjak je bil tudi častni občan občine Gornja Radgona in občine Ljutomer.