Že pol stoletja padajo keglji v Radencih

50-letnica Kegljaškega kluba Radenska Murska Sobota

Filip Matko Ficko, sobota, 22. december 2018 ob 20:34
Zlati kegelj KZS za KK Radenska Murska Sobota

Zlati kegelj KZS za KK Radenska Murska Sobota

V knjigi »Zgodba o Radenski« piše na strani 70: »...na prostoru nekdanje Strniševe gostilne moderna restavracija Vikend (1967), ki so ji naslednje leto dozidali avtomatsko kegljišče...« Danes je tukaj Igralni salon Casino AS in Weekend Pub, kegljišče pa še vedno obstaja, čeprav le še kot edini tovrstni športni objekt na obeh bregovih reke Mure. In tukaj je doma kegljaški klub, ki ima sicer svoj sedež v Murski Soboti, še vedno pa se na tem kegljišču zbirajo ljubitelji kegljaškega športa v Pomurju.

Ob izgradnji kegljišča je leta 1968 bil ustanovljen Kegljaški klub Radenska Murska Sobota, ki letos praznuje torej svojo 50-letnico. Slovesna obeležitev tega jubileja je potekala v soboto, 22. decembra, prav v prostorih kegljišča v Radencih. Uvodne besede zbranim je namenil povezovalec jubilejnega dogodka, športni novinar Tonček Gider, nastopile so šolarke Osnovne šole Kajetana Koviča Radenci (Nina Klemenčič - kitara, Kaja Rihtarič - klarinet in Katarina Rantaša - violina), vse pa je nagovoril predsednik KK Radenska Dušan Pohovnikar. Med drugim je dejal: »... Zametki kegljanja sežejo že v 12. stoletje, tekmovalno kegljanje pa v leto 1885, ko so bile ustanovljene prve kegljaške zveze. 50 let za človeštvo ni dolga doba, za dejavnost, ki jo gojimo in ohranjamo mi, seveda gre za tekmovalno in rekreativno kegljanje, pa vsekakor... Danes se v tem objektu (kegljišče v Radencih) tedensko izmenjuje okrog 300 rekreativcev in članov društva, ki tekmujejo v dveh državnih in eni območni ligi. Tako ocenjujemo, da smo ena od najaktivnejših športnih panog v tem okolju. Upam, da se bo tradicija nadaljevala tudi v prihodnje in da se vidimo tudi ob stoti obletnici kegljanja v Radencih...«

Sledile so podelitve priznanj. Šesterica (Karel Horvat, Emil Zelko, Alojz Behek, Milan Hojnik, Robert Drvarič in Miro Steržaj) je prejela priznanje, ker so v preteklosti delovanja KK Radenska dali ključen prispevek, da je društvo delovalo, se njegova dejavnost širila in da so njegovi člani dosegali vrhunske športne rezultate (če pri tem omenimo osvojene naslove svetovnih prvakov Marike Kardinar in Mira Steržaja). Osmerica njih (Miro Steržaj, Marika Kardinar, Harry Steržaj,Milan Kovačič, Ivan Borovič, Štefan Smodiš, Robert Drvarič in Joco Kalanj) zato, ker so kot nekdanji ali današnji člani dosegli vrhunske športne rezultate. Ter posamezniki in društva, ki so s svojim sodelovanjem spodbujali in širili rekreacijsko in tekmovalno kegljanje v pokrajini ob reki Muri: Tonček Gider (športni novinar), Kegljaški klub Lendava, Društvo upokojencev Radenci, Društvo upokojencev Lendava, Društvo upokojencev Gornja Radgona, Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije Murska Sobota, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, Medobčinsko društvo delovnih invalidov Murska Sobota in IPA za Pomurje (društvo policistov).

Z nagovorom se je pridružil predsednik Kegljaške zveze Slovenije, Milan Korelič, ki se je zahvalil KK Radenska za ves polstoletni prispevek k razvoju in uspehom kegljanja v Sloveniji ter predal temu športnemu kolektivu najvišje priznanje »Zlati kegelj« Kegljaške zveze Slovenije. Ob tem je Miru Steržaju predal zahvalno listino za življenjsko delo na področju kegljaškega športa. Podpredsednik Športne zveze Murska Sobota, Igor Makari, pa je v imenu te zveze KK Radenska predal zahvalno listino.

Naj še dodamo, da je v dneh od 8. do 21. decembra na kegljišču v Radencih potekal jubilejni turnir »Tri srca« ob 50-letnici KK Radenska, ki se ga je udeležilo 70 kegljačic in kegljačev. Pri ženskah so bile najboljše: 1. Sonja Tibaut (KK Radenska) 568 podrtih kegljev, 2. Ines Maričić (Victoria Bamberg) 557, 3. Bernarda Vrtin (Ceršak) 548 itd. Rezultati - moški: 1. Mirko Harc (Lokomotiva Maribor) 593, 2. Milan Kovačič (KK Radenska) 587, 3. Jani Steržaj (KK Radenska) 580, 4. Franc Kirbiš (Slovenske Konjice) 578 (č-213), 5. Tone Štular (Slavija Štojs) 578 (č-197) itd.