Božič je gotovo med ljudmi najbolj priljubljeni praznik, ki je v minulih stoletjih prevzel nase izredno obširno paleto najrazličnejših kulturnih prvin ter z njimi šeg, navad in verovanj, ki pa so mnogokrat predkrščanskega izvora. Stari Rimljani, ki so nekoč vladali tudi nad našimi kraji Slovenije, so vsako leto 25. decembra praznovali rojstni dan »nepremagljivega Sončnega boga« (Dies natalis Sifis invicti) okrog zimskega solsticija. Ta poganski praznik je Cerkev pokristjanila s tem, da ga je nadomestila s krščanskim božičem. Božič se imenuje v različnih jezikih različno. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih (božič) pomeni beseda »malega boga«. Krščanstvo je prevzelo smisel »dobrega boga« in ustvarilo iz tega pojma pomanjševalnico. Božič torej pomeni v krščanstvu malega Jezusa (otroka).

Božič je po vsem svetu tipičen družinski praznik in ljudje takrat običajno ostanejo doma. Po prepričanju naših prednikov je to tako velik praznik, da ga ne smemo motiti z obiski. Za obiske je torej predviden dan pozneje, 26. decembra, na Štefanovo. A zatorej je veliko družabnih srečanj običajno pred božičem. In tako je bilo v ponedeljek, 24. decembra popoldne, v avli hotela Radin Zdravilišča Radenci za goste hotela pripravljeno predpraznično druženje s prihodom drugega dobrega moža decembra - Božička.

Zaposleni Zdravilišča Radenci se že nekaj let zbirajo v Srčnem zboru, ki je pripravil karaoke. V goste je tako prišel zborček Večerna zarja iz DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, s samostojnim krajšim koncertom ter petjem na karaokah pa so se pridružili še članice in člani KD Pevski zbor Vrelec Radenci. Za presenečenje pa je s svojim obiskom poskrbel še Božiček, ki je tudi zapel zdraviliškim gostom. Voščil jim je prisrčno praznovanje božiča v »deželi treh src«, pri delitvi bonbončkov pa sta mu pomagala marljiva palčka. Ob tem je animator Dominik gostom prepeval ob spremljavi klaviaturista Valterja.

Foto: Marija Erveš