Objemi, alfa in beta stanje…

Včasih nam notranji glas ali podzavest narekuje, kaj morate storiti. In to storite.

Svetlana Oletič, nedelja, 6. januar 2019 ob 08:58
Objemi, alfa in beta stanje…

Objemi, alfa in beta stanje…

Včasih nam notranji glas ali podzavest narekuje, kaj morate storiti. In to storite. Nekaj časa zbirate pogum, se osredotočate na to zadevo in potem enostavno nimate več drugega izhoda. Zavedate se, da se lahko osmešite, ampak to vas ne skrbi preveč. Vi morate to storiti, drugače vam vaš notranji glas ne da miru in vas bo imel za strahopetca. Naletite na nerazumevanje nekaterih, ki ne sledijo vaši zgodbi. Nekateri so osupli in celo rahlo razočarani. Sploh jim ni jasno, zakaj ste se morali izpostaviti na takšen način.

A ste že kdaj slišali za alfa in beta stanja? Večina idej, ki se vam porodi v glavi, se dogaja v alfa stanju, v stanju, ko več ne spimo in še nismo popolnoma budni. Takrat možgani delajo dobesedno sto na uro in dobro bi bilo, če bi jih začinili s pozitivnimi stvarmi, ki nam bodo potem pomagali se prebiti skozi dan. Nekateri pisatelji v tem stanju napišejo cela poglavja v glavi in potem vstanejo in jih v pižami samo natipkajo. Jo Nesbø, eden od najbolj branih pisateljev kriminalk modernega časa, avtor »Snežaka«, je o tem spregovoril v intervju za revijo »Ona«.

Ravno to zdaj počnem, ura je 6.00, jaz pa sedim v pižami in tipkam na računalnik. Zadnje čase se mi to dogaja večkrat. Očitno sem bila v alfa stanju in sem imela v glavi toliko vsega, da sem to mogla dati ven iz sebe oziroma natipkati....

Alfa in beta stanje

V alfa stanju se krepi imunski sistem, izboljša se cirkulacija in dihanje, sprošča se stres in krepi odpornost za prihodnje stresne situacije, krepi se intuicija in izboljšuje sposobnost učenja.

Nekaj podobnega alfa možganskemu valovanju (7 - 13Hz) se dogaja takrat, ko smo popolnoma sproščeni, na primer na sprehodu s psom v naravi, med tekom, če nas seveda to veseli in še medtem poslušamo dobro glasbo. V alfa stanju smo bolj osredotočeni, naši možgani so v tem stanju sposobni hitrejšega učenja. Lahko je to stanje meditacije ali stanje drsenja od budnosti proti spancu in obratno. Zato v tem stanju priporočajo poslušati vsebine, ki vsebujejo podatke, ki si jih želimo zapomniti (učenje tujih jezikov, ponavljanje oziroma poslušanje vsebin za izpit ali sestanek...).

Pri beta možganskem valovanju (13 - 40 Hz) smo budni in počnemo vsakdanje stvari. Takrat nimamo dosti časa za razmislek, saj se ukvarjamo z raznoraznimi problemi in smo osredotočeni na to.

Gama, theta in delta valovanje

Pri gama stanju (22+ Hz) pride do zelo intenzivnega razmišljanja in visoke aktivnosti možganov. V tem stanju smo pod hudim stresom in občutimo močno tesnobo. To, kar nam narekuje podzavest v alfa stanju, izvedemo ravno v gama ali beta stanju. Če je zadeva za nas precej boleča in zahteva pogum, pride do gama stanja kar seveda ni dobro, ker se večina ljudi sporazumeva v beta stanju in če je človek preveč vznemirjen, njemu niti ne sledijo. Ker mislijo da je mogoče z njim kaj narobe. A mi še sledite?

Obstaja še theta (4 - 7 Hz) in delta (manj kot 4 Hz) možgansko valovanje. To stanje dosežemo v stanju hipnoze in samohipnoze. V theta stanju smo tik pred tem, da zaspimo, mnogi v tem stanju tudi molijo. Theta stanje je podzavesten del nas. V theta stanju se aktivira proces samozdravljenja.

Pri delta možganskem valovanju smo v stanju globokega spanja in nezavesti, tudi globoke narkoze. Delta valovanje je frekvenca globokega spanca in hkrati tudi frekvenca globokega zdravljenja. Prevladuje pri dojenčkih do enega leta starosti. 

Sprostitev

O vseh teh stvareh sem se naučila na enem seminarju v Ljubljani. Takrat, ko se prijaviš na nekakšen seminar, nikoli ne veš, kaj te čaka. Ali boš sešteval minute do konca, ali užival v vsakem slehernem trenutku. Tako sem se počutila jaz, ko sem se prijavila na ta seminar. Led je bil razbit že na začetku, ko smo zagledali karizmatično in energično nosilko seminarja in smo točno vedeli, da nam ne bo dolgčas. Briga me - to je bil prvi stavek, ki smo se ga naučili in najbrž tudi edini, ki smo si ga tudi zapisali.

Potem pa smo večinoma delali v plesni delavnici na blazinah za jogo. Nikoli ne bi pomislila, da se bom med strečingom in jogo toliko preznojila. Počeli smo raznorazne stvari od pravljične joge do joge nidra in tajske masaže. Morali smo recimo masirati stopala sosedu v krogu, meditirati v skupinah... Delili smo se na pare in trojke po principu: poišči nekoga, kdo ima majico iste barve kot ti, ali kdo ima oči v isti barvi.

Kaj vse smo počeli

Na začetku je marsikaterim bilo nerodno, ampak so se sprostili in uživali. Izvajali smo avtogeni trening, skupinsko meditacijo in tudi hipnozo, vadili smo različne asane in igrali otroške igrice. Bili smo slepi in smo se mogli prepustiti svojemu partnerju, ki nas je vodil skozi ovire in vozil po avtocesti, bili smo pingvini mladiči in smo iskali svoje mamice, prepevali smo otroške pesmice, govorili z namišljenim jezikom iz treh črk, izvajali skorajda plesne koreografije, sestavljene iz številk naših mobitelov ter risali mandale v skupinah na plakat leže na hrbtu in v drugih položajih.

Počeli smo takšne akrobacije, da niti še zdaj ne vem, kako nam je to uspelo, prepletali smo roke in noge, delali smo smrekice, letala, iskali čakre, meditirali v zimski pravljici, bile smo čarovnice in se nam je v tem trenutku res dozdevalo, da nas bodo sežgali na grmadi.

Na tem seminarju smo večkrat bili v alfa stanju, včasih smo zaplavali še globlje. Povedali so mi, da sem zelo suggestivna, se pravi, da name lahko vplivaš s hipnozo. Tudi sama imam takšno moč, da lahko vplivam na druge in to sem tudi preizkusila.

Kaj pa sama najraje počnem? Najraje sem v alfa stanju, tako tudi počivam, čeprav imam še vedno nadzor nad dogajanjem. Pri takšnem številu otrok in večni obilici dela me je včasih kar zmanjkalo in sem zaspala na kavču, čeprav sem še občasno grajala otroke, če so bili preveč glasni, ali sem jih objela in pokrila, če so se prišli k meni »pocortat«...

Objemi...

Kar se tiče objemov pri nas doma je to posebna tema. Vsake tolike časa najmlajši pride k meni ali k nekomu drugemu po objem. Meni večkrat reče, da sem lepa, prijazna in najboljša mama na svetu! Brez zadrege pove, kako me ima rad. Marsikateremu moškemu takšne besede težko gredo z jezika. Ena moja prijateljica mi je rekla, da so moji otroci takšni kot muce...

Opazovala sem druge otroke, tudi od mojih prijateljic. Nihče me ni objel. Mogoče nekateri, ko smo se srečali po dolgem času. Ne vem od kod imajo to moji otroci, ne spomnim se, da bi se v naši družini tako objemali in poljubljali. Mislim, da v moževi družini tudi ni bilo tega dosti. Včasih, ko nekaj kuham in moram nujno premešati ali kaj drugega postoriti, pride moj mali otrok in me prosi za objem, ga na hitro objamem in ga celo malo odrinem, da lahko nadaljujem z delom, čeprav mi je že v tem trenutku žal. Ko bo zrasel, me več ne bo hodil tolikokrat objemat. Naj še zdaj izkoristim to njegovo radodarnost z objemi, ker tudi meni to dobro dene.

Kaj pa govorijo o tem znanstveniki? »Potreba po dotiku, pripadnosti in varnosti je ena izmed primarnih človekovih potreb. Objem pa lahko razumemo kot neverbalni izraz izkazovanja pripadnosti, ki osebi hkrati daje tudi občutek varnosti. Tudi iz živalskega sveta poznamo primere, kako se tudi živali rade stiskajo in objemajo, saj se takrat počutijo varne in sprejete. Potreba po dotiku, pripadnosti in varnosti je ena izmed primarnih človekovih potreb. Objem pa lahko razumemo kot neverbalni izraz izkazovanja pripadnosti, ki osebi hkrati daje tudi občutek varnosti. Objem spremlja ogromno pozitivnih čustev, ki vplivajo na pozitivno počutje in psihično blagostanje. V različnih raziskavah so ugotovili, da se med objemi sprožajo različni hormoni, med drugim tudi oksitocin in dopamin, prav tako pa se niža raven kortizola, ki ga radi poimenujemo kar stresni hormon

Ravno ko to pišem, se je moj sin prebudil, me prišel objet in je šel dalje spat. A lahko je to še bolj ganljivo? Ko je že danes petnajstič prišel k možu po objem, mu je on rekel: »Pa kaj ti, ali živiš od objemov?« Sama nad objemi nisem pretirano navdušena, posebej takrat, ko ti vsi voščijo srečno novo leto ali za rojstni dan. Meni to deluje nekako prisiljeno, nenaravno. Obstajajo razlike v višini in to se čuti pri objemu, večinoma se moram počepniti, da drugi ne bi stiskali glave k mojim prsim. Potem obstaja tudi razlika med spoloma, z moškimi se ne moraš tako objemati kot z ženskami. Zelo težko se je objemati z najstniki, če so otroci od tvojih sorodnikov ali prijateljic. Vidim, da se je dečkom objeti z nekom strašno nerodno in ne vedo, kako bi se temu izognili. Komaj čakajo, da ta napeti trenutek za njih čimprej mine, da bodo potem po dveh vljudnostnih frazah odšli k svojim telefonom, ker se tam počutijo varni. A bo moj otrok tudi postal takšen? Seveda bo...

Objem



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kolumne in komentarji

Morje, morje...

Morje. Končno…(a se zavedate čarobnosti trenutka?)

nedelja, 25. avgust 2019 ob 08:04
Obletnica Gaša

Kasaške dirke, »Gaš« in prava ukrajinska poroka…

nedelja, 18. avgust 2019 ob 08:371
Kaj pa ženske pravzaprav ljubijo?

Poletne avanture in seksi frendi

nedelja, 11. avgust 2019 ob 08:371