V mestnem muzeju Špital v Gornji Radgoni je na ogled enkratna razstava domače avtorice Jožice Antolič: Rimske ogrlice, katero si bo gotovo ogledalo veliko ljubiteljev umetnosti in nakita. Že ob sami otvoritvi, kar je uradno storila avtoričina prijateljica Silva Bratanič, je razstavni prostor bil nabito poln, saj so mnogi želeli od blizu videti nešteto število perlic sestavljenih v ogrlice. Že pred tem je prisotne pozdravila direktorica Kultproturja in s tem tudi muzeja, Tatjana Kotnik Karba, o avtorici in razstavi pa je spregovorila predsednica Kulturnega društva - Slovensko - Češke lige iz Maribora, Eva Dvorakova, ki je tudi predstavila bižuterijo in brušeno steklo iz svoje rojstne države Češke.

"Z gospo Jožico Antolič me veže dolgoletno prijateljstvo. Že v srednji šoli, kot njena profesorica, sem opazila njeno umetniško žilico. Spada med tiste redke ljudi, ki imajo v sebi ob nadarjenosti tudi potrebo ustvarjati. Česarkoli se loti, je njen izdelek dognan do popolnosti, to tudi dokazuje njena današnja razstava. Večina njenih izdelkov, ogrlic, je nastala z uporabo češkega brušenega stekla... Povpraševanje po bižuteriji, cenovno dostopnem nakitu na Češkem, se je povečalo v začetku 19. stoletja, torej sovpada z nastajanjem meščanskega sloja. Proizvajale so se perlice, steklo se je brusilo in štancali so se stekleni gumbi. Na koncu 19. stoletja se je v češki severni regiji že več kot 6000 ljudi ukvarjalo s to obrtjo. Trgovski center te bižuterije je postal Jablonec nad Nisou. Največ se je izvažalo v islamske dežele, ZDA, Nemčijo in Indijo. Po letu 1948 so bile tovarne in zadruge podržavljene, a je država vlagala v razvoj. Tako je Jablonec spet postajal v 60. letih prejšnjega stoletja, svetovna velesila v bižuteriji", je med drugim dejala Dvorakova.

Nastanek njenih ogrlic in svojo prvo razstavo je predstavila tudi avtorica Jožica, ki je dejala, da so rimske ogrlice nastale v času njenega bivanja v Rimu, od leta 2011 do 2017. "Ime kolekcije je posvečeno velikemu, brezčasnemu Rimu, kjer te čas popelje stoletja nazaj v zgodovino. Mogočna energija umetnosti izzove k ustvarjanju. Kolekcijo ogrlic navdihuje star nakit. Inspiracija so tisočeri delčki mozaikov, prehodi svetlobe v tankih steklenih vitražih, mogočna neponovljiva arhitektura in veličastni kamniti vodnjaki s svetlobnimi iskricami, ki jemljejo vid. Modrina rimskega jutra polni z energijo. Opoldanski oblaki in meglice nad reko Tibero blažijo svetlobo pregretega mestnega ozračja. Večeri so počasni. Lahko dihaš in ustvarjaš. Navdihi dneva, svetloba in sij stekla silijo k nizanju rimskih ogrlic. Nastajajo oblike, ki so pogosto brez načrta. Ideje ne pustijo spati in jutra prinašajo nove in nove zamisli", je dejala Antoličeva, ki je ponosna na kolekcijo svojih dvanajstih klasičnih ogrlic, ki so na ogled v kapeli radgonskega Špitala, in o katerih so vsi obiskovalci govorili samo v superlativih.

Same ogrlice so sestavljene iz steklenih perl, ki se razlikujejo po številu in obliki brušenih ploskev. Po kvaliteti in lepoti izstopajo češke steklene perle iz mesta Jablonec nad Nisou. "Steklo je po sestavi silicijev oksid. Za lažjo obdelavo stekla se masi doda svinec, tako dobimo kristal. Izdelava ogrlic je tehnično zelo zahtevna. Niti na katere nizamo perle so tanke in imajo veliko obrabno in pretržno vrednost, so močno vite in niso elastične. Vzorci ogrlic spominjajo na čipke, saj poskušajo posnemati detajle iz kamnitih izklesanih rozet in portalov. Barve so v vijoličastih in zelenih odtenkih, dodatki so narejeni ročno. Zaponke in broške so iz Češke. Za kombinacijo perlicam dodajamo kroglice iz keramike, poliranega stekla, poldragih kamnov in rečnih ali umetnih biserov. V ogrlici je lahko od 500 do 2000 perlic. Nanizane v verige ali mreže, spominjajo na čipke. Barve v vijoličastih in zlatih odtenkih poudarjajo žlahtnost. Svetlobni lesket ogrlic tvori vedno nove kompozicije. Ogrlice se zaradi izrazite dekorativnosti najlepše kombinirajo z enostavnimi dnevnimi ali večernimi oblačili", je še dejala avtorica razstave, ki je razložila, zakaj njena prva razstava prav v Špitalu v Gornji Radgoni, ki s svojo baročno arhitekturo prefinjeno gosti rimske ogrlice. "Kot bi bile tam že stoletje in poznale čas, ko je v Gornji Radgoni županoval moj praded, Franc Šantl", je dejala.