Sanji želijo uresničiti njeno zadnjo željo

Družina in prijatelji želijo Sanji pomagati pri uresničitvi njene zadnje želje,,,

Prlekija-on.net, sreda, 20. februar 2019 ob 21:498
Sanja Pertoci

Sanja Pertoci

Sanja Pertoci iz Sovjaka, je stara 20 let in se že od leta 2013 bori s hudo ter redko obliko raka - osteosarkom. Pred petimi leti je zdravljenje s kemoterapijo uspešno prenesla, vendar se je rak, po treh letih in pol, iznenada lani spet ponovil. Takrat v še hujši obliki. Sanja po mučnih kemoterapijah in številnih težkih operacijah, s katerimi je izgubila več kot polovico pljuč, obe trebušni preponi in pet reber, žal izgublja boj z boleznijo.

Po mnenju zdravnikov UKC Ljubljana je zdravljenje izčrpano in ni več pomoči, poslana je bila v domačo oskrbo. Žal tudi draga alternativna zdravila, do katerih se ji je pomagalo preko raznih dobrodelnih prireditev, niso pomagala.

Kot so zapisali v objavi, je Sanjina zadnja želja, da bi se poslovila z roko v roki s svojo družino, brez bolečin. "Ker pri nas evtanazija ni legalizirana, njena strta družina, na njeno željo ureja vse potrebno za evtanazijo in dostojen odhod v kliniki v Belgiji, kjer je evtanazija legalizirana, vendar za tuje državljane žal plačljiva (okrog 10 000 evrov). Prav tako je do tja potrebno na svoje stroške plačati prevoz s helikopterjem, s kisikom, kar za Sanjino družino predstavlja ogromen strošek."

Družina in prijatelji želijo Sanji pomagati pri uresničitvi njene zadnje želje... Celoten zapis najdete v spodnji objavi.

Razprava o evtanaziji

O evtanaziji se je v zadnjem času veliko pisalo, predvsem po zaslugi odprtega pisma o uzakonitvi evtanazije v Sloveniji, ki ga je v javnost posredovala upokojena učiteljica glasbe in ravnateljica Osnovne šole Sveti Tomaž, Alenka Čurin Janžekovič iz Svetega Tomaža, ki 61 let živi z zelo redko boleznijo, za katero ni zdravila in ji povzroča hude bolečine v sklepih.

Alenka si je v Švici že uredila vse za dostojno slovo oz. vodeni samomor, kot evtanazijo imenujejo v tej državi, ki to možnost omogoča tudi tujcem. V pismu je takrat med drugim zapisala, da to svojo odločitev ves čas čuti tudi kot poslanstvo, saj ne želi pomagati le sebi, ampak tudi drugim. "Rada bi, da združimo moči vsi, ki menimo, da imamo podoben pogled na dostojno življenje in dostojanstveno smrt. Da združimo moči vsi, ki smo prepričani, da je to, ali bi vsaj morala biti, ena od osnovnih človekovih pravic. Želim si, da tako po svojih močeh ozaveščamo ljudi, predvsem pa Vas, visoko slovensko družbo, ki a priori nočete prisluhniti argumentom zanjo, kaj šele, da bi bili pripravljeni prižgati zeleno luč za široko javno razpravo, v kateri bi aktivno sodelovali brez fige v žepu," je med drugim zapisala v pismu, s katerim želi spodbuditi tudi javno razpravo o tej občutljivi temi.



Več v Kultura in izobraževanje