Intervju: Zlati maturanti

Z letošnjimi zlatimi maturanti GFML smo opravili intervju

Meta Štuhec, petek, 12. julij 2019 ob 11:02
Zlati maturanti 2019, foto: Lorien Landricombe

Zlati maturanti 2019, foto: Lorien Landricombe

Letošnja matura je na Gimnaziji Franca Miklošiča postregla s sedmimi zlatimi maturanti: Niko Farič, Luka Lukač in Nuša Hozjan iz splošne mature ter Barbara Barat, Nika Erjavec, Pia Hanc in Laura Tratnjek iz poklicne mature.

Za njihov velik uspeh jim iskreno čestitamo, obenem pa nas je zanimala njihova maturitetna izkušnja.

Maturantom in maturantkam GFML svečano podelili spričevala
Kakšni so bili občutki ob čakanju na rezultate?

Niko: Jaz sem dvomljiva oseba, ki se vedno želi prepričati, da ima prav, pri tem pa prepogosto odkrije, da nima. Ker se pri večini predmetov ne morem preveriti, sem bil zelo nervozen, saj nisem vedel, če imam sploh kaj prav. Tako na primer nisem imel najmanjšega pojma o tem, kako mi je šel esej. Pišem zelo nečitljivo, tako da me je bilo strah, če bodo ocenjevalci sploh znali prebrati in oceniti, obenem pa sem imel premalo časa, da bi napisal, kar sem imel splanirano. In še bi lahko našteval. Posledično me je bilo rezultatov mature strah in včerajšnja noč je bila ena izmed krajših in bolj stresnih v mojem življenju.

Nuša: Od zadnjega dne mature je preteklo že kar nekaj dni in sčasoma je tudi v moji glavi razmišljanje in sekiranje o vseh morebitno narobe rešenih nalogah na maturi nadomestila zabava in uživanje v vročih poletnih dneh. Preprosto nehaš razmišljati o maturi. A vendarle pride dan, ko ni več izogibanja tej temi - dan rezultatov. Zvečer pred in zjutraj preden odpreš spletno stran, kjer je zapisano kako si se odrezal, vsi občutki nelagodja pridejo na plano, no vsaj v mojem primeru je bilo tako.

Luka: Kot pred vsakim drugim nepredvidljivim dogodkom je bilo prisotno pozitivno vznemirjenje, vendar se nisem preveč obremenjeval z rezultati.

Pia: Občutki so bili mešani. Prisotna je bila napetost, dvom ali bom uspešna ali ne bom.

Barbara: Moji občutki ob čakanju na maturo so bili mešani. Menila sem, da se nisem odrezala dobro. Pomembno mi je bilo samo, da bom sprejeta na študij.

Koliko časa si posvetil/a učenju in pripravi na maturo?

Nuša: Čeprav se zdi, da imaš za priprave na maturo cel mesec, se je v mojem primeru zaradi prelaganja učenja iz dneva v dan izkazalo, da je ostal zgolj teden. Učila sem se po vrsti kot so bili urniki pisnih izpitov, a časa je bilo vseeno dovolj. Le tega sem si razporedila glede na količino snovi in ''predznanje''. Tako sem se za biologijo učila nekje dva dni, za kemijo pa en dan, mogoče dan in pol. Pri obeh predmetih smo namreč že v šoli sproti ponavljali za maturo, tako da doma ni bilo potrebno vlagati veliko dela. Le dan po biologiji je prišla na vrsto angleščina, tako sem za pripravo imela zgolj en dan. Največ pozornosti sem posvetila matematiki. Snovi je namreč ogromno, res pa je tudi, da sem imela pred matematiko 5 dni brez izpitov.

Luka: Če gledamo v širšem smislu, sem se na maturo pripravljal več kot 19 let, torej vse od rojstva, saj sem vsak dan spoznaval in odkrival stvari, ki sem jih lahko uporabil na maturi. Pred izpiti je bilo na dnevnem redu seveda veliko učenja, vendar ta dosežek ne bi bil mogoč brez sprotnega učenja.

Barbara: Maturi sem posvetila veliko svojega časa, veliko svojih dni, saj se mi zdi pomembna odskočna deska za naprej. Na GFML smo imeli tudi priprave, ki sem se jih redno udeleževala.

Niko: Matura zaokroži štiriletno srednješolsko izobraževanje, tako da sem se posredno nanjo pripravljal vsa štiri leta. Bolj intenzivno pa sem za maturo začel delati 
po vrnitvi iz Maleziji, torej konec aprila in v začetku maja. Učil sem se, kolikor se mi je zdelo potrebno. Ker učenja nimam splaniranega, ne morem biti natančnejši.

Pia: Za maturo se nisem preveč učila, saj sem si veliko snovi zapomnila v šoli med poukom. Tako, da sem doma samo ponovila, si naredila izpiske in si jih prebrala.

Nika: Nisem se zelo veliko pripravljala, ker mi je bilo zelo v pomoč poslušanje pri pouku v preteklih štirih letih, vendar sem si pred vsakim predmetom naredila zapiske in se učila predvsem s pomočjo tega.

Kako si se počutil/a po odpisani maturi? Kateri predmet je bil največji zalogaj?

Niko: Kot sem že omenil, je matura konec srednješolskega izobraževanja - zadnja stopnica na poti iz srednje šole v življenje, in to najvišja. Po eni strani sem se počutil olajšanega, saj so izpiti, ki neposredno vplivajo na tvoj študij, posledično pa kar na celotno življenje, stresni. Po drugi strani pa sem se po odpisanem zadnjem izpiti začel šele resno zavedati, da je srednje šole res konec in da nas bo, zdaj bivše sošolce in sošolke, entropija razmetala po Sloveniji in po svetu. Po opravljenem ustnem izpitu iz matematike, ki je bil moj zadnji izpit, me je prešinila misel, da bom začel pozabljati in izgubljati znanje, ki sem si ga nabral tekom 
štirih let srednje šole. In zdaj, ko že nekaj tednov užival v počitnicah, ugotavljam, da sem se upravičeno bal.

Največji zalogaj za učenje in za pisanje je bila matematika. Matematiko sem opravljal na višjem nivoju in izpit matematike na višjem nivoju je verjetno kar najtežji test,
kar sme jih pisal. Težak je predvsem zaradi časovne stiske, v kateri se hitro znajdeš, in kateri sledi panika, ki močno ovira trezno razmišljanje. 
Višji nivo matematike je konglomerat celih štirih let učenja matematike, saj so v treh nalogah zbrane bolj ali manj
vse snovi, kar smo se jih naučili, tako da je ogromno povezovanja. Se pa mi je bilo na maturo iz matematike prijetno pripravljati, saj imam predmet rad.

Luka: Po odpisani maturi sem imel kar dober občutek, saj sem zaupal vase in v svoje zmožnosti in se nisem preveč obremenjeval z izidom. Največji zalogaj je bila po mojem mnenju matematika, kateri sem posvetil precej časa, predvsem nalogam za višji nivo, ki so bile na maturi na precej visokem nivoju.

Nuša: Po vsaki odpisani maturi pride na vrsto razmišljanje o storjenih napakah in preračunavanju kako bo napačen izračun vplival na oceno. A časa za razmišljanje ni veliko, saj so predmeti strnjeno skupaj - na vrsti je učenje za naslednji izpit. Največji zalogaj je zagotovo bila angleščina, ki ima pomembno vlogo pri računanju točk za študij medicine, kamor sem se vpisala. Med reševanjem pole se preprosto sploh nisem mogla skoncentrirati. A rezultat na koncu vendarle ni bil tako slab, kot sem pričakovala.

Barbara: Po odpisani maturi sem se sicer počutila dobro, saj je z mojih ramen padlo veliko breme. Največ časa sem posvetila učenju slovenščine, saj se moje narečje (prekmurščina) precej razlikuje od knjižne slovenščine in zato mi je ta povzročala veliko težav.

Pia: Po odpisani maturi sem imela dobre občutke, zdelo se mi je, da sem večino vedela. Sem pa bila v dvomih, ko smo odgovore primerjali s sošolci, saj nismo imeli enakih odgovorov. Največji zalogaj je bil predmet vzgoja predšolskega otroka, saj so v ta predmet zajeti šrirje predmeti.
Laura: Po odpisani maturi je bil občutek dober, vendar nisem vedela kakšne rezultate naj pričakujem. Največji zalogaj zame je bila slovenščina, saj sem morala zelo dosti časa vložiti za priprave.

Nika: Malo zaskrbljena, saj nisem vedela, ali bom dosegla želene rezultate, vseeno pa sem si malo oddahnila, ker se mi ni bilo treba več učiti. Največji zalogaj se mi je zdela slovenščina, predvsem interpretacija odlomka, najbolj sem se bala za slovnične napake in pa vejice.

Se je na maturi odrazilo delo vseh štirih let srednje šole?

Luka: Brez sprotnega učenja ta dosežek ne bi bil mogoč. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem profesorjem, pod okriljem katerih sem stopal po svoji gimnazijski poti.

Nuša: V mojem primeru popolnoma, saj sem poskusno maturo, čeprav se nisem nič učila, pisala približno isto kot pravo, v nekaterih primerih celo boljše.

Nika: Rekla bi, da ja, saj sem bila odlična vsa štiri leta, zato mi tudi priprave na maturo in sama matura niso povzročali prevelikih preglavic.

Barbara: Na maturi se je odrazilo delo vseh štirih let, predvsem pri strokovnem predmetu, saj sem se veliko stvari spomnila iz razlag profesorjev in profesoric.

Niko: Naj bi se, vendar dvomim, da je možno sestaviti test, ki dejansko preveri znanje tako ogromnega časovnega obdobja.
Kar me pri maturi moti, je, da so naloge pogosto sestavljene tako, da namesto znanja iščejo neznanje,
obenem pa je, na primer pri matematiki in slovenščini, na voljo premalo časa.

Napotek bodočim maturantom ...

Luka: Dragi bodoči maturantje! Na maturi vam želim veliko uspeha in vam polagam na srce, da date od sebe svoj maksimum. Maturi odpišite po svojih najboljših močeh in se ob tem ne obremenjujte z rezultati, za katere verjamem, da bodo izjemni. Srečno!

Nuša: Čim manj sekiranja. Vem, da je ta napotek težko upoštevati, ampak skozi štiri leta gimnazije ima vsak dijak (oziroma bi moral imeti) dovolj znanja da opravi maturo. Še posebej na naši šoli, kjer te profesorji res dobro pripravijo. Prekomerni stres namreč zgolj škodi in vodi k površnosti ter nepotrebnemu izgubljanju točk.

Pia: Bodočim maturantom svetujem, da čim bolj poslušajo in sledijo pouku v šoli, saj si takrat največ zapomnis. Takrat slišiš tudi razlago, ki je sicer v ucbenih ni. Učiti naj se začnejo tudi malo prej (kakšen teden vsaj), ne pa zadnji dan, saj bo snovi preveč. Vsem pa želim veliko uspeha na maturi prihodnje leto.
Nika: Poslušajte pri pouki pa vam ne bo težko!

Laura: Shranjujte si stare izpiske, saj vam bodo na pripravah za maturo prišli prav. Učite se, saj bo vaš trud na koncu poplačan.

Barbara: Moj napotek bodočim maturantom je samo to, da naj jih ne skrbi preveč in da naj se potrudijo po svojih najboljših močeh.

Niko: Bodočim maturantom svetujem, da se učijo sprosti, saj jim je tako lažje. Matura zna zelo zagreniti življenje in te za knjige prikovati za veliko časa,
če se začneš učiti, ko ti voda že teče v grlo. Čeprav se morda zdi, ko ti matura onemogoči, da se vpišeš na željan študij, da je konec sveta,
se je potrebno zavedati, da ni tako. Po vsakem morebitnem neuspehu se je potrebno pobrati, še bolj bistveno je, da se neuspeha ne smeš bati.



Več v Kultura in izobraževanje