Minuli konec tedna so krajani Očeslavcev, v občini Gornja Radgona, zlasti športniki in mlajši izmed skupno kakšnih 150 krajanov, imeli pravi mali praznik. Kako tudi ne, ko se v takšnih sredinah veselijo vsakršne nove pridobitve. Živijo skromno, večino si naredijo sami, a včasih tudi povzdignejo glas, kot je to bilo ob otvoritvi prenovljenega in posodobljenega športnega igrišča. Zlasti predsednik KS Spodnji Ivanjci in član občinskega sveta radgonske občine, Srečko Žižek je namreč v svojem nagovoru dodobra "stopil na žulj" odgovornim v občini, ki jim po tem, ko niso uspeli na državnem natečaju, iz občinskega proračuna (zaenkrat) niso namenili niti evra. Kljub temu upajo, da temu ne bo tako, saj je župan Stanislav Rojko ob predaji igrišča namenu obljubil, da "jih ne bodo pustili na cedilu". Kot so v Kulturno-športnem društvu (KŠD) Očeslavci ocenili, je celotni projekt vreden najmanj 20.000 evrov. Ker pa so člani društva in krajani sami naredili največ kar so lahko, in so plačali le najnujnejše so porabili "le" okoli pet tisočakov. Predvsem pa so v vasi veseli, da imajo sedaj igrišče po vseh standardih, celo z namakalnim sistemom, in sploh, kot pravijo "v nulo", kar bo dobrodošlo ne le nogometašem temveč vsem krajanom.

To je v svojem kratkem nagovoru poudaril tudi predsednik KŠD Očeslavci, Robert Lovrec, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo ob tem za celo vas veselem dogodku, ko so uspeli posodobiti svoje igrišče, oziroma Očeslavski »plac za druženje«. Zgodba njihovega igrišča se je začela že leta 1996, ko sta jim prostor za namen športnega objekta odstopila Vinko Pintarič in Franc Puhar. "To je naše prednike in nas vzpodbudilo, moram s ponosom povedati, da nadgrajujemo začeto, oziroma vsaj malo bolje vzdržujemo. Iz takrat močvirnatega travnika, je s pomočjo pridnih rok Očeslavčanov nastalo eno najlepših igrišč v občini Gornja Radgona. To pa seveda sploh ni tako enostavno, da igrišče obdrži takšno »formo«, za to se moramo iskreno zahvaliti Denisu Šerberju, ker brez njega mi verjetno ne bi tukaj tako ponosno stali. Vendar Denis si ni tega prinesel z rojstvom, to mu je v zibelko položil njegov dedi, g. Franc Pintarič, dejanski skrbnik in veliki »fan« očeslavskega nogometa od prvega dne, ko se je začel pripravljati teren bodočega igrišča, pa do praktično Frančekove smrti. On je vse pokazal takrat še malemu Denisu, ki je capljal za dedijem vsak drugi dan in ga opazoval kako negovati zelenico, da je čim bolj obstojna", je med drugim dejal Lovrec, ki je skupaj z županom občine Gornja Radgona Rojkom in predsednikom Sveta KS Sp. Ivanjci, Žižkom, prerezal trak.

Sicer pa, ko je v jeseni 2018 padla odločitev, da gredo v temeljito prenovo igrišča, je Lovrec priznal, da ga je bilo malo strah, ali bo prišel kdo pomagat, ali bodo zopet vse sami. Vendar že od prvega dneva delovnih akcij so imeli ogromno rok na voljo. Zraven jih je hkrati bilo tudi po 15, od otrok, do odraslih. "In poglejte sedaj. Skupaj nam je uspelo pripraviti igrišče in okolico za naslednjih 15 let," je dodal Lovrec, ki se je hkrati zahvalil sponzorjem in vsem vaščanom ter članom KŠD Očeslavci. Prisotne je pozdravil tudi župan Rojko, ki jim je čestital za veliko opravljenih prostovoljnih ur, obljubil pa jim je tudi pomoč. Slednjo pričakuje tudi Srečko Žižek, ki je glasno okrcal "različnost", ko nekateri dobijo "veliko proračunskih sredstev, majhni in odročni pa običajno nič". Kljub vsemu pa je bil vesel, prisostvuje še enemu dobro izpeljanemu projektu, ki si ga je zadalo KŠD Očeslavci. "Ne bom ponavljal, da naše KŠD obstaja že več kot dve desetletji, ne bom govoril o tem, da smo pričeli tako rekoč iz nič. Pa vendar, ker sem tudi krajan Očeslavcev, sem delo krajanov spremljal in v njem sodeloval prav od prvega dne. Najprej pri gradnji mlekarne, pa ene same sobice ob njej, v kateri smo lahko imeli sestanke, pa nato do dvorane, ki je zbirališče vseh nas. In nato se nas je zbrala peščica krajanov, ki smo želeli ob našem vaškem domu še igrišče. Mi nimamo šole, da bi imeli telovadnico, naši otroci hodijo v šolo na Kapelo, ki je v drugi občini, od Radgone smo preveč oddaljeni, da bi lahko vsak popoldan vozili naše otroke na rekreacijo. Naš športni center je tu. Zato smo se podali vsak s svojim traktorjem in prikolicami, ter začeli voziti zemljo v direktno močvaro. In tako se je začelo. Če bi pogledali stare slike iz arhiva, bi videli, da smo s traktorji nemalo kdaj obtičali v blatu, a nismo obupali. In tako je nastalo igrišče za mali nogomet. Sami smo ga vzdrževali, sami kosili in gnojili, sami smo si postavili reflektorje, pa izgradili polovično košarkarsko igrišče, ker za celega nimamo prostora, in z lastnimi sredstvi smo ga tudi asfaltirali. Mi se zavedamo, da je to edini kraj, kjer se lahko sprostijo naši otroci, pa tudi mi z njimi, čeprav smo od naših začetkov mi postali že dedki in hodimo sem z vnuki. V vaškem domu imamo za pozimi dve stari dotrajani mizi za namizni tenis in pa eno staro pikado. Tukaj tudi vržemo karte, priredimo pa vsako leto kar nekaj dogodkov..." je med drugim dejal Žižek, uradnemu delu dogodka pa je sledilo prijetno in veselo druženje krajanov in gostov.