V torek, 1. oktobra, je v Ljutomeru potekal res zelo lep literarni večer z ljubiteljsko pisateljico in pesnico Majdo Slavinec iz Ljutomera z gosti. V programu so sodelovali Splošna knjižnica Ljutomer in članice bralnega kluba, Lions klub Ljutomer, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, Glasbena šola Ljutomer.

Prebrali smo Majdine pesmi (članice bralnega kluba Splošne knjižnice Ljutomer), dijakinja Ema, ki obiskuje Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer in g. Janko Potočnik sta odigrala skeč, kako slabovidna dijakinja išče muzej in našo prireditev, Mira Rebernik Žižek in Majda Slavinec sta prebrali zanimiva teksta o doživljanju slabovidne osebe in odzivih njene okolice. Glasbeni točki sta bili v izvedbi Ana Barat in Nike Šparakl iz Glasbene šole Ljutomer. Majda Slavinec je začela pisati že kot osnovnošolka, končala je Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer. Kasneje zaradi prerojene okvare vida študija ni nadaljevala. Končala je strojepisni tečaj in tečaj za telefonistko. Vedno je oboževala slovenski jezik in lepo, pisano besedo. Pravi, da piše za svojo dušo, da je potem življenje lažje. Meni, da se morda njene pesmi dotaknejo še koga in ga obogatijo.

Samostojnih knjižnih izdaj še nima, priložnostno pa so njeni sestavki objavljeni v časopisih Zveze slepih in slabovidnih Slovenije. Že 15 let objavlja v Biserih Savinje v Celju. Majda se je ob spominih na izobraževalno pot s sošolkama Miro in Cvetko spomnila na to, da ni imela nobene pomoči za izobraževanje, kot so jo na področju slabovidnosti in slepote razvili sedaj (bralniki, lupe, zvočne knjige, literatura z brailovo pisavo, bela palica, usposobljen kader,...). Majda pa je takrat mela prijateljice in sošolke za pomoč in zelo močno luč, pri kateri pa ni smela biti dolgo, saj so jo potem oči še bolj bolele.

Majda Slavinec nas je s svojimi pesmimi, skečom in prozo nagovorila in želimo si, da v kratkem izda knjigo z njenimi odličnimi literarnimi deli.

Zanimivost je ta, da smo v Ljutomeru bili zopet nekje prvi: 4. 4. 1948 smo prvi ustanovili podružnični odbor slepih in slabovidnih v Ljutomeru. Bil je namenjen evidenci, statistiki in naboru oseb s težavo slepote in slabovidnosti. Vrstila so se predavanja o skrbi za oči, druga zanimiva predavanja, člani pa so se izobraževali, družili in med njimi so bili tudi odlični pletilci (Helena Jakič, Franc Poredoš). Letos praznujemo 100 let bele palice, ki je zelo olajšala mobilnost slepim in slabovidnim osebam.

Splošna knjižnica Ljutomer