V zadnjih tednih se je veliko govorilo o ustanavljanju pokrajin, kjer je osnutek pokrajinske zakonodaje veliko večino območja Prlekije umestil predvsem v dve pokrajini, Vzhodno Štajersko pokrajino in Pomursko pokrajino. Vmes so potekale razprave, na seji predsedstva Skupnosti občin Slovenije so prvotne predloge tudi s pripombami nekoliko spremenili. Župani občin UE Gornja Radgona, ki bi po prvotnem predlogu spadale v Pomursko pokrajino, ter župani in županja občin UE Ljutomer, ki bi spadale v Vzhodno Štajersko pokrajino, se večinoma ne strinjajo s tem, kam so bile uvrščene njihove občine. Županom in županji teh občin smo postavili štiri vprašanja, kar se tiče ustanavljanja pokrajin. Iz njihovih odgovorov je razvidno, da se bo o tej temi v prihodnjih mesecih še verjetno veliko govorilo in da ustanovitev pokrajin na tem območju predstavlja velik izziv za vse udeležence. Predvsem pa vse zanima tudi najpomembneje: kakšne bodo sploh pristojnosti pokrajin, o čemer se do sedaj še ni veliko govorilo.

Vzhodno Štajerska pokrajina bi zajemala (skoraj) celotno Prlekijo
Kje so meje Prlekije?
Predlagano oblikovanje desetih pokrajin, v Pomurski pokrajini tudi (del) Prlekije
Po upoštevani pripombi na pokrajinsko zakonodajo bi Prlekija bila spet »razklana« na pol

Župan Občine Apače upa, da bo šla pokrajinska zakonodaja bolj v smeri avstrijskega vzorca

Župan Občine Apače, dr. Andrej Steyer, nam je v uvodu pojasnil: "Bolj kot umeščanje naše občine v eno od pokrajin me zanima predvsem dejanska decentralizacija države. Torej kaj se bo preneslo v pristojnosti pokrajin. Kajti, če bomo z ustanovitvijo pokrajin dobili zgolj "brezzobega tigra", in samo več administracije, potem bo to kvečjemu velik korak nazaj. Vsekakor upam, da bo šla pokrajinska zakonodaja bolj v smeri avstrijskega vzorca", na vprašanja pa odgovoril:

1. Se strinjate z uvrstitvijo vaše občine v Pomursko pokrajino?
Glede na preliminarne informacije o pokrajinah sem mnenja, da za nas ta uvrstitev ni najbolj optimalna, torej ne.

2. Če bi lahko "izbirali", v katero pokrajino bi uvrstili vašo občino: Pomursko, Štajersko ali Prleško (ali morda kakšno drugo)?
Naša občina bi po mojem mnenju svoje interese lahko bolje uveljavljala v Štajerski pokrajini.

3. Bi o tem, v kateri pokrajini bi bila občina, morali odločati občani in občanke?
Da, to bi bilo pravilno. Morali bi smiselno upoštevati voljo občank in občanov.

4. Kolikšno število pokrajin bi po vašem mnenju bilo optimalno za Slovenijo?
Sam sem naklonjen manjšemu številu pokrajin, ki bi geografsko smiselno zaobjele optimalni finančno-gospodarski in socialni položaj znotraj pokrajin.

Župan Občine Gornja Radgona se ne strinja z delitvijo občin desnega brega reke Mure v dve pokrajini

Župan Občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko, je v uvodu pojasnil: "V nadaljevanju podajam na vaša vprašanja moje osebne poglede kot župana občine, ki pa ne pomenijo stališča Občine Gornja Radgona, ker bi o stališču Občine Gornja Radgona moral prej povprašati občinski svet", na vprašanja pa odgovoril:

1. Se strinjate z uvrstitvijo vaše občine v Pomursko pokrajino?
DA, ne soglašam pa z delitvijo občin desnega brega reke Mure v dve pokrajini; sem torej za eno regijo, kjer je skupaj vseh 8 pomurskih občin z desnega brega reke Mure.

2. Če bi lahko "izbirali", v katero pokrajino bi uvrstili vašo občino: Pomursko, Štajersko ali Prleško (ali morda kakšno drugo)?
Vzhodno.

3. Bi o tem, v kateri pokrajini bi bila občina, morali odločati občani in občanke?
Da!

4. Kolikšno število pokrajin bi po vašem mnenju bilo optimalno za Slovenijo?
3 (vzhodna, osrednja, zahodna) ali največ 5 (vzhodna, osrednja, zahodna, južna, severna).

Župan Občine Radenci: Štajerska v celoti in nikakor podeljena v tri dele

Župan Občine Radenci, Roman Leljak:

1. Se strinjate z uvrstitvijo vaše občine v Pomursko pokrajino?
Ne. Občina Radenci je zgodovinsko umeščena kot del Štajerske. Zgodovina nas uči, da nasilno rušenje zgodovinskega ravnotežja vodi v velike nevarnost konfliktov. Smiselno bi pred določanjem pokrajin sploh dogovoriti njihove pristojnosti, vlogo in namen. O tem ne vemo niti stavka konkretno. Katere pristojnosti bo država prenesla na Pokrajine, katere pa Občine?

2. Če bi lahko "izbirali", v katero pokrajino bi uvrstili vašo občino: Pomursko, Štajersko ali Prleško (ali morda kakšno drugo)?
Štajerska v celoti in nikakor podeljena v tri dele.

3. Bi o tem, v kateri pokrajini bi bila občina, morali odločati občani in občanke?
Normalno. Nikakor drugače. Občina Radenci bo to storila, če bo zadeva izpeljana tako daleč.

4. Kolikšno število pokrajin bi po vašem mnenju bilo optimalno za Slovenijo?
Zgodovina nas je že zdavnaj razdelila. V to politiki ne smejo in nimajo pravice posegati....Štajerci, Primorci, Notranjci....

Župan Občine Križevci je mnenja, da Prleška pokrajina ni realna

Župan Občine Križevci, mag. Branko Belec:

1. Se strinjate z uvrstitvijo vaše občine v Vzhodno Štajersko pokrajino?
Ne.

2. Če bi lahko "izbirali", v katero pokrajino bi uvrstili vašo občino: Pomursko, Štajersko ali Prleško (ali morda kakšno drugo)?
Pomursko, tudi Prleško vendar ni realna.

3. Bi o tem, v kateri pokrajini bi bila občina, morali odločati občani in občanke?
O tem naj odloča stroka in politika.

4. Kolikšno število pokrajin bi po vašem mnenju bilo optimalno za Slovenijo?
Tri + ena (ena je Ljubljanska).

Župan Občine Veržej v primeru več manjših pokrajin vidi priložnost tudi za samostojno Prleško pokrajino

Župan Občine Veržej, Slavko Petovar:

1. Se strinjate z uvrstitvijo vaše občine v Vzhodno Štajersko pokrajino?
Osebno menim, da je uvrstitev naše Občine v Vzhodno Štajersko pokrajino zgrešena. Naše občanke in občani so zelo malo vezani na ptujsko področje, bistveno bolj so vezani na pomurski prostor. Vsekakor pa bo svoje mnenje o predlogu nove pokrajinske zakonodaje podal tudi naš Občinski svet.

2. Če bi lahko "izbirali", v katero pokrajino bi uvrstili vašo občino: Pomursko, Štajersko ali Prleško (ali morda kakšno drugo)?
Vse je odvisno od tega kakšno strategijo bo pri ustanavljanju sprejela država. Če bo pokrajin več in bodo manjše, vidim priložnost tudi za samostojno Prleško pokrajino.
Če bo pokrajin manj, se nekako bolj nagibam k Pomurski pokrajini. Po moči pa bi bila kot protiutež centru najprimernejša Vzhodno Slovenska pokrajina s Štajersko, Prlekijo in Prekmurjem, kjer pa vidim edino težavo v tem, kako bi se ljudje poistovetili s takšno pokrajino.

3. Bi o tem, v kateri pokrajini bi bila občina, morali odločati občani in občanke?
Okvire pokrajin naj določi zakonodajalec, v nekaterih mejnih primerih bi bilo prav, da o tem povprašamo tudi občanke in občane. V trenutnem našem primeru, ko smo po zakonodajnem predlogu uvrščeni v Vzhodno Štajersko pokrajino je že tako.

4. Kolikšno število pokrajin bi po vašem mnenju bilo optimalno za Slovenijo?
V kolikor želimo imeti močne in vplivne pokrajine, ki bodo ustavile centralizacijo Slovenije je po mojem mnenju šest pokrajin zgornja meja.

Županja Občine Ljutomer: Smiselno, da se sedež pokrajine oz. vsaj sedež pokrajinskega sveta postavi v Ljutomer

Županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, nam na postavljena vprašanja ni konkretno odgovorila, je pa nam pojasnila: "Žal v tem trenutku ne morem bolj konkretno komentirati, lahko povem le to: Urediti stvari na ravni pokrajin kaže sicer na poskus izboljšave, kar je dobro, ni pa dobro, da niso znane podrobnosti in ni videti konkretnih ukrepov, da z novo ureditvijo ne gremo s slabega na slabše namesto na boljše.

Razvoj občin je odvisen od EU sredstev in zadnji dve perspektivi sta nas naučili, da je pridobivanje, črpanje in poročanje o sredstvih strokovno zahtevno in drago za manjša okolja. V Občini Ljutomer smo v zadnjih letih počrpali čez 40 milijonov evrov, imamo močan gospodarski razvoj in izjemno dejavna društva, potrebna znanja in izkušnje, zato je smiselno, da se sedež pokrajine oz. vsaj sedež pokrajinskega sveta postavi v Ljutomer in, da so vključeni tudi ljudje iz gospodarstva in obrti, kot odločevalci in vzpodbujevalci razvoja na nivoju pokrajin.

Po prejetju ustreznega gradiva, kot je bilo dogovorjeno na posvetu 9. septembra 2019, v organizaciji Skupnosti občin Slovenije na Ptuju, bomo o tem razpravljali tudi z občinskih svetom."

Župan Občine Razkrižje: Če bi pokrajina Prlekija bila realnost bi se z njo strinjali tudi v Občini Razkrižje

Tudi župan Občine Razkrižje, Stanko Ivanušič, nam ni odgovoril neposredno na postavljena vprašanje in v uvodu zapisal: "Direktno ali posredno sem pripravil odgovor na vaša vprašanje glede pokrajin. Ker nisem odgovoril samo z da ali ne, sem skušal vsaj nekoliko resneje odgovoriti na vaša vprašanja, skušal s preprosto besedo opisati in odgovoriti na bistveno vprašanje ZAKAJ POKRAJINE ?, kar je morda celo pomembneje kot koliko pokrajin v Slovenijo bo. S tem sem se v preteklosti kar precej ukvarjal in tudi v okviru ZDRUŽENJA OBČIN SLOVENIJE, kot član predsedstva, aktivno prispeval, da je prvotni predlog razdelitve v pokrajine, v katerem je območje UE bilo k t.i. Vzhodno Štajerski pokrajini, ni več aktualen. Glavna ovira do pokrajin pa bo »upor« državnega uradništva, ker bi se to moralo zmanjšati in tudi nekaterih političnih strank, ki rade vladajo centralistično. Zato je do ustanovitve pokrajin še trnova pot", v nadaljevanju pa si je vzel čas ter na široko pojasnil problematiko ustanavljanja pokrajin z njegovega vidika, kar objavljamo spodaj.

1. UVOD

Najprej bi rad zapisal, da iz mojega poznavanja namena ustanovitve pokrajin, so te glede na preveliko centralizacijo Slovenije, nujne in potrebne. V bistvu pomenijo to, da se pristojnosti centralne oblasti v Ljubljani zmanjšajo in se en pomemben del odločanja, tudi sredstev in kadrov, prenese na pokrajine. Ali drugače rečeno, pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena in zadeve regionalnega pomena, ki bodo določene z zakonom. Poleg tega ustava omogoča prenašanje izvajanja državnih nalog na pokrajine. V praksi bi to pomenilo, da bi v pokrajinah reševali:

- na eni strani tiste naloge, ki so pokrajinskega značaja in presegajo okvire posameznih občin. Takšen primer je Pomurski vodovod,
- in tiste naloge, ki jih bo na pokrajine prenesla država, naloge torej, ki so državnega značaja. Za te naloge bo država zagotovila tudi sredstva. To pomeni, da se del nalog pri centralni oblasti v Ljubljani zmanjšuje, zmanjšati se mora tudi število tam zaposlenih ljudi, ker bodo to delali ljudje v pokrajinah.
- Ukine se dvotirnost državne uprave, delovanje sedanjih upravnih enot, ki so sedaj pod pristojnost države in se prenese na pokrajinski nivo. Predvsem je tu pomembno gospodarjenje s prostorom, sprejemanje regijskih prostorskih načrtov, izdajanje gradbenih dovoljenj itd.

Bistvo vsega je, da bi se lažje usklajevali in nastopali skupaj kot pokrajina v odnosu do države in tudi do evropskih ustanov, tudi pri pridobivanju in izvajanju večjih projektov.

2. PO USTAVI BI POKRAJINE MORALI IMETI, KJE SO OVIRE, DA JIH V SLOVENIJI ŠE NI ?

Že iz samega bistva ustanavljanja pokrajin in decentralizacije države ter posledično prenašanje pristojnosti iz državne ravni na pokrajine, pomeni da se bo na centralnem nivoju zmanjševal obsega del in določenih pristojnosti, s tem se bo moral zmanjšati tudi določen del uradništva. In prav slednje je velika ovira, da bodo mnogi na državnem nivoju ustanovitvi pokrajin nasprotovali. Tudi nekatere politične stranke imajo raje centralistično nivo odločanja, kot pa da bi del svojih dosedanjih pristojnosti odločanja prenesli na nivo pokrajin.

3. PROBLAMATIČNA JE TERITORILALNA RAZDELITEV POKRAJIN

Ne spuščam se v druge pokrajine, ampak uvrščanje območja UE Ljutomer, z občinami Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje v Vzhodno Štajerko pokrajino je bila za Razkrižje nesprejemljiva. Ta predlog namreč ni upošteval dejanskega stanja, dejanske gravitacijske navezanosti tega območja, ki ni navezano na Ptuj in Vzhodno Štajersko, ampak na Mursko Soboto.

V dosedanjem iskanju predlogov delitve na pokrajine je prvotni osnutek spremenjen tako, da sta obe območji upravnih enot ne desnem bregu Mure, to je Ljutomer in Gornja Radgona, predvideni v pokrajino Pomurje. Po mojih informacijah je zadnji osnutek delitve Slovenije na Pokrajine predvideval 10 pokrajin in še obe največji mesti, Ljubljana in Maribor s statusom pokrajine. Vendar je to še vedno osnutek, ki bo predstavljen predsedniku države in vlade, Državnemu svetu, Vladi, Državnemu zboru in nato šel v javno obravnavo.

3.1. Zakaj je za Občino Razkrižje prvoten predlog priključitve k Vzhodni Štajerski bil nesprejemljiv ?

- Kar se Občine Razkrižje tiče je ta zadnji, korigirani predlog mnogo bližje, kot prvotni predlog v katerem je območje UE Ljutomer bilo predvideno k Vzhodno Štajerski pokrajini. Glede Razkrižja bi bilo potrebno razumeti, da je skozi zgodovino to območje bilo povezano s Prekmurjem. Kot edini del slovenskega narodnega ozemlja na desnem bregu Mure je v času Avstro-ogrske monarhije, delil usodo skupaj s Prekmurjem v ogrskem delu monarhije, vse do njenega razpada.

- Za Občino Razkrižje predlog priključitve v Vzhodno Štajersko pokrajino ni sprejemljiv, ker ni nobene navezanosti na Ptuj, ampak na Mursko Soboto (bolnica, srednje šole, skupne projekt CEROP itd.). Oddaljenost to Ptuja je 50 km, do Murske Sobote 20 itd

4. KATERA POVEZANOST V POKRAJINO JE ZA OBČINO RAZKRIŽJE SPREJEMLJIVA ?

Za Občino Razkrižje je torej realnost, da smo povezani v dosedanjih okvirjih pokrajine Pomurje, ki pa se lahko imenuje tudi POKRAJINA PRLEKIJE IN PREKMURJA.

Samostojna pokrajina PRLEKIJE, žal ni realnost, ker vem, da je v prejšnjih poizkusih ustvarjanja pokrajine Prlekije, območje UE Ormož, temu nasprotovalo, brez Ormoža pa še nekaterih drugih območij, pokrajina Prlekija ne bo uresničena možnost. Če pa bi pokrajina Prlekija bila realnost bi se z njo strinjali tudi v Občini Razkrižje.

5. O POKRAJINAH MORAJO ODLOČATI OBČANI V KATERI POKRAJINI BI ŽELELI BITI POVEZANI

To kar sem zapisal je le moje osebno stališče, ker ste me zanj prosili. Menim, da smo župani dolžni javnosti o tako pomembnih vprašanjih predstaviti svoje poglede. Ne želim pa iti v neke polemike, dokler na mizo ne dobimo uradnega predloga Ko bo dokument o pokrajinah uradno v javni obravnavi, se bomo tvorno vključili v to razpravo, prisluhnili tudi drugim občinam, zlasti pa občanom. Dokumenti, ki so do sedaj prišli v javnost so le delovni osnutki in so po nepotrebnem razburjali javnost, saj jih je oblikovala ožja skupina strokovnjakov, tudi ustavnih pravnikov. Teorija pa je velikokrat daleč od prakse in dejanskega stanja na terenu.

Župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, nam na vprašanja do danes ni odgovoril (vparašanja smo vsem poslali 25. septembra). V kolikor jih prejmemo, bomo članek dopolnili.