Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v počastitev 200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege, leto 2020 razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Letošnja tema Svetovnega dneva zdravja je zato namenjena podpori medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu. Skrb za zdravje nas večina najprej poveže z različnimi profili zdravnikov, vendar zelo velik delež te skrbi nosijo njihovi nepogrešljivimi sodelavci: medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice.

Po podatkih SZO medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice predstavljajo dobro polovico celotnega zdravstvenega osebja po vsem svetu. Že od nekdaj so za šibke člane v družini oz. skupnosti pretežno skrbele ženske. Zato se je tudi sam poklic medicinske sestre razvijal iz prakse žensk, ki so sprva povsem intuitivno iskale rešitve za različne zdravstvene težave svojih bližnjih. Organizirano učenje nege obolelih se je na stari celini pričelo nekje po letu 500, ko so za šibke skrbeli moški menihi in nune. Eden prvih bolj znanih redov, ki se je posebej posvečal prav zdravstveni negi, je bil red sester Sv. Avguština v Parizu okoli leta 650. Najbolj zaslužna za začetek moderne zdravstvene nege pa je Angležinja Florence Nightingale, humanistka in medicinska sestra v času Krimske vojne sredi 19. stoletja.

Zdravstvena nega na Slovenskem

Za »slovensko Florence« velja Angela Boškin, prva šolana medicinska sestra v Sloveniji. Izobraževanje je zaključila na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju leta 1918. Leta 1919 je bila z dekretom imenovana kot prva »skrbstvena sestra« pri nas. Zaslužna je za ustanovitev prve posvetovalnice za matere in dojenčke v takratni novi državi. Posvetovalnica je delovala na Jesenicah, kjer je Boškinova svojo kariero tudi začela, model posvetovalnice pa se je kmalu razširil po vsej državi. V Sloveniji imamo danes že preko 21.000 medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic. Vendar potrebe po njih še vedno naraščajo, še posebej po visoko izobraženih specialistih zdravstvene in babiške nege. Po številu medicinskih sester (brez zdravstvenih tehnikov in babic) na 100.000 prebivalcev je Slovenija šele na štirinajstem mestu od sedemnajstih primerjanih držav v EU (vir: Eurostat).

Ni zdravja brez medicinskih sester

Medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice so eden izmed nosilnih stebrov skrbi za zdravje vseh starostnih skupin prebivalstva, tako na področju preventive kot kurative. Skozi zgodovino so ključno prispevale k marsikateremu mejniku na področju zdravja, med drugim k izkoreninjenju bolezni črnih koz in k občutnemu zmanjšanju stopnje smrtnosti mater in novorojenčkov pri porodih. Največkrat so prve, v številnih državah po svetu pa tudi edine, ki poskrbijo za obolele ljudi, saj zdravstvena služba ni povsod tako dobro organizirana kot pri nas.

Kljub njihovi nepogrešljivosti v zdravstvu so pogosto spregledane in podcenjene. Zaradi vseh potreb, zlasti pa v kriznih razmerah, kakršne predstavlja aktualna pandemija COVID-19, so tudi preobremenjene.

"Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer upravljamo državne preventivne programe (Program ZDAJ, Program Skupaj za zdravje, Program Svit, Program MIRA - Nacionalni program duševnega zdravja), se zavedamo ključne vloge medicinskih sester pri vodenju multidisciplinarnih timov v zdravstveni vzgoji in pri izvajanju intervencij za zdrav življenjski slog. Veseli nas, da smo z uvedbo referenčnih ambulant v Sloveniji sledili sodobnim načelom dviga kompetenc, prenosa nalog in opolnomočenja sodelavcev v timu družinske medicine. Zbrali smo nekaj izjav sodelavk in sodelavcev, ki (med drugim) sodelujejo pri vzgoji za zdravje za otroke in mladostnike, v Programu Svit, v patronažni službi, centru za duševno zdravje odraslih, ambulanti družinske medicine, reševalni službi in zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC). Ob Svetovnem dnevu zdravja nas je zanimalo, kako doživljajo svojo vlogo in poklic, kako vidijo svoj prispevek na področju, kjer delujejo, ter kakšen je njihov pogled na aktualne krizne razmere," so še ob tem zapisali na NIJZ.

Medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice, ne glede na to, ali delujejo v kurativi ali preventivi, so te dni solidarno in nesebično v »prvih bojnih linijah« proti širjenju in v pomoč obolelim zaradi novega koronavirusa, za kar si zaslužijo vse priznanje.