Topli pomladni dnevi omogočajo, da narava te dni na polno cveti in zeleni, razvijajo pa se tudi živali, med njimi paglavci, ki smo jih v enem izmed ribnikov sredi Ljutomera opazili te dni. V ribniku jih plava na tisoče, tako da ima ribnik velike črne lise od teh malih migetajočih bitjec, ki bodo nekoč postale žabe. Zadržujejo se predvsem na površju na sončni strani ribnika ter se pri tem hranijo z drobnimi organizmi. Nekateri so se lotili celo kadavra ježa, ki je slučajno končal v ribniku.

Razvoj v odrasle žabe pri tem lahko traja od šest do dvanajst tednov in tudi več, odvisno od temperature. Če bodo temperature višje, se bodo razvijali hitreje, pri nižjih pa to traja dlje. Odvisno je tudi seveda od vrste žabe.

Paglavci se razvijejo iz žabjih jačec ali mresta, kjer se razvijajo kakšen teden. Ko pridejo iz jajčec, imajo zunanje škrge in rumenjak, ki jim je še nekaj dni vir hrane v trebušni votlini. Okoli mesec dni star paglavec nato diha s škrgami, prehranjuje pa se z algami in drugimi drobnimi organizmi. V ustih imajo posebne zobce, s katerimi strgajo delce alg z vodnih rastlin in tal.

Po nekaj tednih razvoja, paglavcem zrastejo zadnje noge, pri starosti okoli deset tednov pa ima že vse štiri noge in tudi pljuča. Takrat začnejo prihajati na površje po zrak. Paglavec se nato v nekaj dneh preobrazi v majhno žabico, rep se zmanjša in popolnoma zakrni, žabica pa ima pljuča in nima več škrg. Nato žabica raste in se razvije v odraslo žabo, če prej ne postane plen kakšni drugi živali.

Ti paglavci v ribniku so stari verjetno nekaj tednov in bodo najbrž kmalu dobili zadnje noge.