Pustna povorka v Ljutomeru razburila župnika in škofa

Povorka je poskrbela za razburjenje ljutomerskega župnika Andreja Zrima in murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa

Prlekija-on.net, četrtek, 31. marec 2011 ob 21:0227
Pustni napisi na povorki v Ljutomeru

Pustni napisi na povorki v Ljutomeru

Na pustno nedeljo je v Ljutomeru potekala tradicionalna pustna povorka Fašenk v Lotmerki 2011, ki ga vsako leto prireja Turistično društvo Ljutomer. Na povorki so se turistična in kulturna društva predstavila v maskah na aktualno tematiko. Največ mask je letos bilo na temo škofij, kar je poskrbelo za razburjenje ljutomerskega župnika Andreja Zrima in murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa.

Kot navaja vir, je kmalu po tem dogodku, na spletnih straneh ljutomerske župnije bilo objavljeno obvestilo: "V torek bomo imeli uro pred sveto mašo spravno molitveno uro pred najsvetejšim. Zadoščevali bomo za grehe bogokletja, ki so bili storjeni v časa pustovanja v Ljutomeru, ko so se pri veseljačenju nekateri spozabili tako daleč, da so se s skrunjenjem svetih zakramentov, simbolov in oseb hudo pregrešili zoper svetost Boga." Mašo je vodil škof Peter Štumpf, posebej pa so bili vabljeni verniki s Cvena in menda je bil postavljen pogoj: če ne pridete, na Cvenu ne bo blagoslovitve velikonočnih jedi.

Soboški škof dr. Peter Štumpf je novinarju Vestnika Andreju Bedeku na njegovo vprašanje "Je res, da je bilo zagroženo (vi, ki ste vodili mašo ali župnik Andrej Zrim), da če se verniki ne udeležijo te maše, ne bo blagoslova velikonočnih jedi?" odgovoril:

"Nismo obhajali svete maše, ampak smo izpostavili v enourno čaščenje Najsvetejše v monštranci. Nikomur ni bilo nič zagroženo. Ko sem na internetnih straneh videl povorko v Ljutomeru, mi je bilo takoj jasno, da gre za zlorabo verskih simbolov: križa, hostij, ciborija in mašnih oblačil. Gospoda župnika Andreja Zrima sem samo prosil, naj povabi vernike k molitvi, da bomo molili v spravo za žalitev Boga. Molitve se je udeležilo okrog petdeset ljudi. Že otroci, ki se pripravljajo na prejem zakramenta svete birme,  morajo vedeti na pamet Deseti božjih zapovedi in jih tudi razložiti. V učbeniku Pridi Sveti Duh, ki ga pri učenju uporabljajo pripravniki na prejem svete birme, je glede druge zapovedi Ne skruni božjega imena povsem jasno zapisano tole: »Govorjenje proti Bogu ali sramotenje Boga z grdimi izrazi ali preklinjanje pa je bogokletje, ki skruni božje ime. Sramotiti ne smemo niti ime najbližjega, zato tudi ne ime Boga, svetih oseb (pomeni: Božje Matere Marije, svetnikov in ljudi, ki so se posvetili Bogu;  papeža, škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic), krajev (pomeni: cerkva, kapelic, oltarjev) ali stvari (pomeni: križev, svetih posod, kipov ali slik svetnikov, mašnih oblačil). Preklinjanje Boga in nepremišljeno izgovarjanje njegovega imena je v popolnem nasprotju z resnično krščanskim prepričanjem in hudo pačenje osebnega odnosa do njega. Četudi je to postalo navada v kakem kraju ali skupini, se kristjani z njo ne smemo nikoli sprijazniti« ( prim. Pridi Sveti Duh, str. 66-67). Pomen druge božje zapovedi morajo torej vedeti že otroci, še prej pa odrasli. Seveda ne gre vse  metati v en koš in tudi teren »bogokletja« je spolzek ter lahko namesto svobode prinese komu tudi omejitev verskega izražanja. Dejstvo pa je, da je le potrebno prepoznati načrtno in javno provociranje ter se tudi jasno opredeliti do njega."

Vsa vprašanja in odgovore lahko preberete na spletni strani Škofije Murske Sobote, Odgovori škofa dr. Petra Štumpfa.

V fotogaleriji pa si še enkrat lahko ogledate fotografije iz ljutomerske pustne povorke.

Kakšno pa je vaše mnenje? Sodelujte v anketi.