Sejemska industrija na robu preživetja, Pomurski sejem z 92-odstotnim izpadom prihodka

Predsednik uprave Pomurskega sejma, Janez Erjavec, je na javnost naslovil javno pismo, kjer razmišlja o pomenu sejemske dejavnosti za razvoj in mednarodno uspešnost našega celotnega gospodarstva. Kot navaja, ukrepi povezani s koronavirusom niso prizadeli samo sejemske dejavnosti, ampak celo vrsto dejavnosti, ki so povezane s sejmi, z globalnim trgom in tudi z globalnimi prizadevanji za zdravje in varnost ljudi.

"Vse to smo z odpovedmi prireditev vzeli sejmarji in celotna industrija srečanj kot prispevek k reševanju globalne krize. Upali smo, da bo ta kriza trajala zgolj nekaj mesecev in da bo potem mogoče ponovno prirejati dogodke. Žal pa je situacija takšna, da stojimo sejmarji in preko 350 podjetij industrije srečanj po osmih mesecih ukrepov, ki so nam onemogočili dejavnosti, pred dilemo, kako naprej," piše Erjavec.

Trg bo po epidemiji še bolj neizprosen kot do sedaj

"Sejmi so v preteklih letih in desetletjih, skupaj s celotno industrijo srečanj veliko prispevali k promociji Slovenije, slovenskega gospodarstva in prepoznavnosti naše mlade države v svetu. Še posebej v času osamosvajanja in v obdobju vključevanja v Evroatlantske povezave so sejmi in celotna industrija srečanj naredili več kot si znamo predstavljati. Preko predstavitev na slovenskih mednarodnih sejmih v Ljubljani, Celju in v Gornji Radgoni so evropska ter svetovna podjetja in institucije iskale priložnosti na slovenskem trgu in jih tudi realizirali z investicijami in gospodarskim sodelovanjem.

Sejmi in celotna industrija srečanj je za državo strateškega pomena pa čeprav v celotni zgodovini ni bila deležna nobene posebne pomoči. Da sodi Slovenija med pomembne sejemske države, pove že podatek, da je bila Ljubljana leta 1925 med ustanovitelji svetovnega združenja sejmov UFI. Sejmi so odraz gospodarske uspešnosti države in regije, zato se mesta in regije zanje borijo.

Prvič v zgodovini sejmarstva v Sloveniji stojimo sejmarji in z nami povezana industrija srečanj v položaju, ko moramo državo prositi, naj nam pomaga, kot pomaga tudi drugim prizadetim dejavnostim.

Zavedamo se, da bo trg po tej epidemiji še bolj neizprosen kot do sedaj. Zato je še toliko bolj pomembno, da preživita sejemska dejavnost in industrija srečanj, ki lahko pomembno prispevata k normalizaciji gospodarskih in družbenih procesov," je zapisal Erjavec ter nanizal konkretne podatke o izpadu prihodka v tem letu: "Za Pomurski sejem pomeni leto 2020 izpad prihodka 1.870.000,00 EUR. Če pa vzamemo primerjavo z letom 2019 je to izpad 1.600.000,00 EUR kar pomeni 92,4%. Kljub temu smo obdržali zaposlene in preko spletnega sejma tudi stik z razstavljavci in obiskovalci. Finančne posledice za družbo bodo večletne... Če ne bomo kmalu deležni posebne pomoči ali možnosti za nadaljnje delo, pa bodo tudi usodne za preživetje. In bojim se, da bo tako tudi za druge slovenske organizatorje sejmov in celotno industrijo srečanj. Največjo škodo pa bo na koncu imela država," še je zapisal Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma.