Saša Makoter že vrsto let skrbi, da je marsikateri šport v Ljutomeru na visoki ravni

Saša Makoter je v športu že od zgodnje mladosti, najprej kot igralec velikega in malega nogometa, potem kot športni funkcionar in podpornik številnih klubov in društev. Kot lastnik enega najuspešnejših družinskih podjetij v naših krajih pa finančno pomaga mnogim športnim klubom in društvom.

Prlekija-on.net, sobota, 31. oktober 2020 ob 19:34
Saša Makoter

Saša Makoter

V letošnjem letu smo se na našem portalu odločili, da bomo pripravili serijo video intervjujev z znanimi in zanimivimi osebnostmi iz naših krajev. Zaradi ponovne epidemije koronavirusa in številnih omejitev, smo naše načrte bili primorani spet nekoliko spremeniti in prilagoditi, tako da smo z našim naslednjim sogovornikom intervju opravili samo pogovorno, "na daljavo", in ne v video izvedbi.

Saša Makoter je v športu že od zgodnje mladosti, najprej kot igralec velikega in malega nogometa, potem kot športni funkcionar in podpornik številnih klubov in društev. Nogomet je začel igrati v NK Ljutomer, kot mladinec je igral v prvoligaški vrsti murskosoboške Mure in pozneje v drugoligaški članski vrsti Veržeja. Dolgo časa je bil pomemben član upravnega odbora ljutomerskega nogometnega kluba. Že kar nekaj let je predsednik Ženskega odbojkarskega kluba Ljutomer in Kluba malega nogometa Meteorplast. Kot lastnik enega najuspešnejših družinskih podjetij v naših krajih finančno pomaga mnogim športnim klubom in društvom.

Z njim se je pogovarjala Svetlana Oletič.

Pozdravljeni, Saša!
V najinem pogovoru ste rekli, da nimate sebe za znano osebnost. Na lanski prireditvi za športnika leta ste šli kar trikrat na oder po različna priznanja.

O tem, kdo je znana osebnost ali ne, naj odločajo drugi. Sam se s tem ne ubadam, saj v športu delam z veseljem, ne pa zato, da bil znana osebnost. Glede na to, da kot funkcionar delam že več kot 25 let v športu, so se v tem času že nabrale lepe in pa tudi slabe stvari. Veseli me, da je lepih toliko več, da se še vedno vidim pri delu v športu.

Ja, res je, da sem bil na odru na prireditvi za športnika leta trikrat, vendar sta bili dve priznanji namenjeni kluboma, v katerih delujem, ena pa je bila namenjena meni za dolgoletno delo v športu.

Letos ostajate zvesti Ženskemu odbojkarskemu klubu Ljutomer in Klubu malega nogometa Meteorplast. Čeprav ste bili mnogo let pomemben član upravnega odbora Nogometnega kluba Ljutomer, ste se odločili za odstop.

V ŽOK Ljutomer in KMN Meteorplast sem predsednik kluba. Oba kluba mi poleg službe vzameta ogromno časa, saj nastopamo v državnih ligah, tako da mi posledično primanjkuje časa za ostale zadeve. Pri NK Avto Rajh Ljutomer pa pomagam samo še z nasveti, saj za ostalo delovanje resnično nimam časa. So pa se ljudje v klubu organizirali, tako da ne vidim težave, da klub ne bi bil uspešen tudi brez mene.

Če se vrnemo k Ženskemu odbojkarskemu klubu Ljutomer, povejte vaša pričakovanja glede letošnje sezone.

Letošnja sezona bo glede na situacijo, v kateri se nahaja celotna Evropa, resnično težka. Ne vemo, kdaj bomo igrali, kdaj nam bodo prekinili, tako da se ukvarjamo z banalnimi zadevami prestavitev tekem zaradi COVID-19 okužb. Pričakovanja, če odmislimo težave, so taka, da stabiliziramo ekipo, po težavah v prejšnji sezoni. Torej želimo biti v zgornjem delu lestvice v 1.B DOL.

Slišala sem, da ste okrepili igralski in trenerski kader.

Ja, res je. Trenersko vlogo v klubu je prevzel priznani trener Bojan Novak. Prav tako smo okrepili tudi igralski kader - ekipi so se pridružile Veronika Mikl ki se vrača v matični klub iz GENi Volley, Urška Stavbar, ki je prišla iz ŽOK Ptuj, Monika Banfi, ki se je ponovno aktivirala, Ana Stanković, ki je prišla iz Lendave in sestri Ana in Anja Kolmanič, ki prihajata iz ŽOK Murska Sobota.

Prav tako smo okrepili trenerski kader pri mlajših selekcijah, saj so se klubu pridružili Aljoša Bogožalec, Nuša Lašič in Darja Antolin. Tjaša Rakuša ostaja še vedno trenerka mlajših selekcij, pomaga pa tudi članska igralka Sara Kutnjak.

Tekmovanja v malem nogometu so se že pričela, odbojkarsko prvenstvo se je tudi že začelo sedemnajstega oktobra. Povejte, kakšne novosti čakajo navijače in kako poteka organizacija tekem v tem kriznem obdobju?

Organizacija tekem je zelo težka. Razmere trenutno ne dovoljujejo gledalcev, čeprav smo že pridobili pozitivno mnenje NIJZ. Kakor hitro bo mogoče imeti gledalce na tekmah, bomo vsekakor poskrbeli, da bo publika prisotna in navijala za naše fante ali punce. Domače tekme bomo poskušali predvajati preko Facebook strani, na gostovanju pa bomo tudi prosili za to, v kolikor bo to mogoče.

So pa trenutno vsa tekmovanja in treninge za 14 dni prekinjena.

Sami ste športnik po duši, od malega že trenirate nogomet, kot igralec ste dobili ogromno priznanj in pokalov. Kako pa je s tem sedaj? Še kdaj oblečete nogometni dres?

S športom se danes ukvarjam bolj rekreacijsko, pozimi tudi kdaj pa kdaj igramo v dvorani, nekaj malega kolesarim in obiskujem fitnes, če ostane kaj časa.

Pokalov in priznanj iz mojih aktivnih let igranja in pa seveda tudi pozneje kot funkcionarja, pa je res veliko, včasih jih nimam več kam dati, če pa koga zanima, jih lahko vidi na našem podjetju - ravno pred kratkim sem malo pregledoval in mislim, da je teh pokalov čez 250.

Letos se je število klubov v odbojki zmanjšalo, nekateri so se odločili, da izstopijo iz lige, ker je v tako neprevedljivih časih težko zagotoviti finančno podporo klubom. Kako se vi ubadate s tem?

Res je da težave v klubih so, saj nam razmere zaradi okužb in težav podjetij ne gredo ravno na roko. Težko je zagotoviti sredstva za nemoteno delovanje. Vsekakor smo zelo hvaležni svojim zvestim sponzorjem, da nam tudi v teh težkih časih stojijo ob strani, predvsem tistim največjim (Blister-Pack, Avto Rajh, Avtoprevoznik Belec Mitja, Občina Ljutomer...), nikakor pa ne smemo pozabiti vseh manjših sponzorjev, ki pa so prav tako pomembni členi našega mozaika.

Poleg dela športnega funkcionarja ste na vodilnem položaju v družinskem podjetju Makoter, ki je eno od najuspešnejših podjetij v Prlekiji in finančno podpirate številna druga športna društva. Kako vam to uspeva?

Kot sem že povedal, moraš šport najprej imeti rad, saj v nasprotnem primeru te stvari ne bi šle vzporedno. Je pa res, da imam v času tekmovanj potem manj časa za družino, ker sem veliko odsoten. Tako da se jim na tem mestu zahvaljujem za razumevanje.

Prav tako imam v obeh klubih veliko pomoč ostalih ljudi, ki pridno pomagajo in rešujejo dnevne zadeve. Brez njih to ne bi šlo - ne bom jih našteval vsakega posebej, da koga ne bi pozabil in naredil kakšne zamere - saj sami vedo, kdo so - se pa jim tudi iskreno zahvaljujem za trud.

Že dvajset let zapored ste tudi glavni organizator turnirja v spomin na Janka Makoterja, ki je eden od največjih turnirjev malega nogometa v tem delu Evrope. Večkrat je vaša ekipa bila prva na tem turnirju. A še imate prostor za vse te številne pokale?

Res je, da bo letos že 21. izvedba Memoriala Makoter Janka. Spomin na očeta nam daje dodatne energije, da tale turnir vsako leto izpeljemo, saj je bil prvi predsednik KMN Meteorplast in brez njega mogoče ne bi bilo kluba in teh uspehov.
Pokale pa kot sem vam že povedal je možno videti na našem podjetju.

Imate ogromno različnih športnih dosežkov. Povejte, na kaj od tega ste najbolj ponosni.

Zelo težko se je osredotočiti na samo en uspeh, saj jih je bilo že veliko, tako da izpostavljati nekaj posebej je zelo težko. Lahko pa mogoče izpostavim, da sem ponosen, da delujem v tako uspešnih klubih, ki imajo tako lepo zgodovino.

Kot igralec, sem ponosen, na večletno igranje v KMN Meteorplast v 1. državni futsal ligi in na igranje v Slovenskem revialnem pokalu, potem na 3-letno igranje za NK Muro v velikem nogometu... v večini sezon kot igralec, bil sem tudi najboljši strelec različnih lig. Kot funkcionar, pa bi mogoče izpostavil zadnje uspehe KMN Meteorplast - zmagovalci največjega turnirja na Balkanu Kutija Šibica Zagreb 2020, 2. mesto 2017 in 3. mesto 2019 na Evropskem amaterskem veteranskem prvenstvu in naslov državnega prvaka U13 v sezoni 2017/2018, zelo pa sem ponosen tudi na vse ostale medalje v državnem prvenstvu mlajših kategorij v futsalu.

Pri odbojki pa me veseli, da se dobro dela v klubu, uspehi pa napredovanja iz 3. v 2. DOL in potem tudi ena sezona v 1.A DOL.

Misija pa še ni končana - imamo še kar nekaj za narediti - želje so velike, samo zdravje nam naj služi, pa bomo imeli tudi v prihodnosti kaj za pokazati, tako v futsalu, kot v odbojki.

Hvala lepa, da ste se odzvali našemu povabilu in ste si vzeli čas za pogovor!