Učenci in učitelji Osnovne šole Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog smo v sredo, 2.12.2020 pripravili kulturni dan na temo miklavževanja. Letošnje leto so vse dejavnosti potekale preko spleta.

Uvod v dan dejavnosti so učenci z razredniki opravili preko videokonferenc. Nato so sledili spletnim navodilom. V vsakem triletju je bila ena dejavnost osrednja, ostale pa so učenci izbrali po lastni želji.

Učenci 1. triletja so prisluhnili pravljici z naslovom Miklavževe tople blazinice. Sledil je razgovor o zgodbi, ki govori o pridni deklici Neji in o njenih dobrih lastnostih. Deklica prosi Miklavža, naj vsem pridnim otrokom podari toplo blazinico, ki bo grela njihova srca, da bodo znali deliti, pa čeprav samo majhne stvari. Nato so učenci po navodilih izdelali pridnometer, ga doma izobesili in zraven postavili očiščene čevlje, pripravljene za prihod Miklavža.

Učenci 2. triletja so se podali v kulinarični kotiček. V njem so imeli na pripravljenem videu predstavljene različne izdelke povezane z miklavževanjem. Po ogledu so lahko izdelovali miklavževa sadna nabodala, miklavževe kruhke, izdelali jabolčnega Miklavža ter pekli Miklavža in parkeljna iz medenega in kvašenega testa.

Učenci 3. triletja so se srečali v zgodovinsko-etnološkem kotičku. Raziskovali so, kdo je bil Miklavž in kakšne legende pričajo o njem. Povprašali so dedke in babice, kako so miklavževali nekoč ter pogovor zapisali ali posneli. Nastalo je kar nekaj simpatičnih zapisov in posnetkov.

Po opravljenih osrednjih nalogah so učenci sodelovali še v ustvarjalnem kotičku, kjer so iz različnih materialov izdelovali Miklavža, parkeljna, angela, na sto in en način.

Za kritične mislece je bil pripravljen literarni izziv. Na video konferenci so se učenke najprej srečale s pisateljem in igralcem Tomom Costo, ki jih je nagovoril s temo in svojo zgodbo Kdo so pravi junaki? Izpod peres teh učenk so nastala zelo zanimiva razmišljanja o sodobnih junakih. Izsek njihovih razmišljanj želimo deliti z vami.

Tisti ta pravi junaki so družine, katerih starši se prebijajo iz meseca v mesec z minimalno plača. Ljudje, ki sami veliko nimajo, pa naj bodo to obleke, hrana ipd. in vseeno dajo nekomu, ki ima še manj. To so tisti ljudje, ki hodijo po mestu in pomagajo starki čez cesto ali pa srečajo brezdomca in mu dajo hrano. To so tisti ljudje, ki starejšim vaščanom pokosijo travo, pograbijo listje, ponudijo prevoz do zdravstvenega doma, trgovine ali pa jim kar sami gredo po hrano v trgovino.

Ana, 9. razred

Pravi junaki so tisti, ki ti v življenju prižgejo luč, ko ne vidiš izhoda. Tisti, ki se ti nasmehnejo na ulici. Pravi junaki so tisti, ki najdejo moč v sebi in ti pomagajo, ne glede na ovire, samo zato, ker je tako prav in ker tako mora biti.

Zunaj sneži, mrzlo je, mi pa smo pod streho na toplem. Še posebno ob praznikih, ki so tik pred vrati, lahko vidimo, koliko pravzaprav imamo. Družino, topel dom, prijatelje, večerjo in božične piškote, ki so nastali s pomočjo celotne družine na mizi ... Zakaj nam ni to preprosto dovolj? Več kot milijarda otrok nima niti božične jelke, kaj šele daril pod njo. Nimajo toplega doma in zunaj zmrzujejo ter stradajo, medtem ko se mi svojih privilegijev niti ne zavedamo.

Zato so pravi junaki zame tisti, ki ljudem pomagajo. Tisti, ki se trudijo svet spremeniti na boljše. Tisti, ki si upajo in ne dajejo praznih obljub. Ki se postavijo na noge in dosegajo vedno višje cilje, ob tem pa nikoli ne pozabijo misliti na druge. Ljudje, ki jim ni mar za tvoj izgled, pač pa za toplino in dobroto, ki ju oddajaš.

Mojca, 9. razred

V teh časih se je vse spremenilo in pravi največji junaki so zame zdravniki, saj se žrtvujejo, da lahko pomagajo tistim, ki jim je pomoč najbolj potrebna. Zaradi epidemije zdravniki, še posebej tisti, ki delajo z okuženimi s Corona virusom, opravljajo težko delo. Takšni zdravniki delajo v opremi, v kateri jim je zelo vroče, manj so z družino in to samo zato, da lahko rešujejo naša oz. življenja drugih.

Za temi junaki se skriva še mnogo drugih, ki nam pomagajo. To so učitelji, ki posvetijo veliko časa za nas, učence, naši starši, ki nam stojijo ob strani in tudi vsi drugi, ki nam krajšajo čas in za nas pripravljajo različne vsebine oz. posnetke in iz tega se lahko naučimo nekaj novega. Vem, da obstaja veliko drugih pravih junakov, ampak se jih sedaj ne zavedam.

Teja, 9. razred

Junaki so tudi ljudje, ki pomagajo revnim ali brezdomcem. So ljudje, ki se iz njih ne norčujejo in so pripravljeni biti prijatelji z njimi. To šteje odrasle in otroke. Vsi bi lahko bili junaki, a nekateri ljudje se sramujejo biti v njihovi bližini.

Žana, 8. razred

Smo generacija, ki svoja leta mladosti in najstništva preživlja doma v svoji sobi, sami s sabo in mobilnimi napravami. Do nedolgo nazaj so nas odvračali od mobilnih naprav, zdaj nas silijo, da jih uporabljamo in kregajo, če jih ne. Živimo v narobe svetu. Nikoli ne vemo, kdaj bo nastopil boljši dan. Vsi obljubljajo in govorijo o lepših dneh, ki nikoli ne pridejo. Rečejo, čez teden dni se bodo določeni ukrepi sprostili, ko pa napoči tisti dan, jih še bolj zaostrijo. Smo prestrašeni, zmedeni in ne vemo, kaj nas čaka. Zbudimo se s strahom in tesnobo, ki je ne znamo opisati. Kako si lahko junak v sedanjem času, če ne smeš nikogar objeti, ne smeš videti nasmejanega obraza, ne smeš stopiti v bližino tebi drage osebe!

Ja, mi mladi smo junaki. Živimo v času, ki si ga nismo izbrali. Imamo želje, potrebe ... Hočemo, želimo, hrepenimo ... Do kdaj? Ne vemo. Vemo le, da smo dovolj močni in trdni, da bomo to zdržali. Ostali bodo le spomini. Grenki.

Maja, 9. razred

Vsi učenci so lahko sodelovali tudi v likovnem natečaju, ki ga je razpisalo Kulturno-turistično društvo Miklavž. Likovne tehnike so bile različne in poljubne. Strokovna komisija je razdelila devet nagrad, tri v vsaki starostni skupini. Na spletni strani KTD Miklavž pri Ormožu si lahko ogledate virtualno galerijo, kjer so razstavljeni vsi izdelki natečaja.

Z veliko vnemo in zagnanostjo so se v dan dejavnosti vključili tudi malčki iz vrtca. Na zanimiv in inovativen način so se lotili dela in ustvarili nadvse prisrčne in enkratne izdelke. Tisti v vrtcu in tisti, ki so v »vrtcu na daljavo«.

Čeravno nam časi za dogodke v živo niso naklonjeni, smo veseli in ponosni, da smo miklavževanje izpeljali, pa čeprav po drugačni poti.

Učenci in učitelji OŠ Miklavž s podružnico Kog, kot tudi krajani Miklavža, si vsekakor naslednje leto zopet želimo miklavževanja v živo, kjer bomo lahko uživali ob kulturnem programu in kupovali na miklavževem sejmu.

Za OŠ Miklavž pri Ormožu in KTD Miklavž pri Ormožu: Leon Lah in Lidija Mlinarič