Slovenska rapsodija

Letos smo prvič postavili smrečico že v začetku decembra, ker psihologi svetujejo, da bomo tako pričarali boljše razpoloženje v tako čudnih časih.

Svetlana Oletič, nedelja, 13. december 2020 ob 08:57
Pravijo, da imamo najdaljši lockdown v Evropi.

Pravijo, da imamo najdaljši lockdown v Evropi.

Pokličem prijateljico v Španijo in se ji potožim, da imamo pri nas vse zaprto. Ona mi presenečeno odgovarja, da pri njih sploh niso zapirali šol. Živi v bližini Valencie in njeni dve hčerki hodita v osnovno šolo. Vse drugo tudi dela z določenimi omejitvami. Imajo zaprte kavarne in gostilne v določenih rdečih regijah. Kar se tiče šol, so strokovnjaki ugotovili, da se v šolah se okuži najmanjši odstotek populacije. Zapirajo samo posamezne oddelke, če pride do okužb. Pa niso naši strokovnjaki prišli do podobne ugotovitve? Zakaj pa smo potem mi že skoraj dva meseca zaprti?

Pokličem v Ukrajino, sestra mi pravi, da mora zašiti kostim za Novo leto za sina od prijateljice. V Ukrajini za Novo leto v šoli priredijo koncert za starše, kjer učenci nastopajo v kostimih. Se pravi, da šole delajo in tudi imajo proslave in koncerte. Imam prijateljico tudi na Češkem, ki mi pravi, da po dveh mesecih zaprtja šol, trgovin in gostilen, so jih spet odprli. Razredna stopnja je v šolah že drugi teden, v ponedeljek pa so šli v šolo šestošolci, drugi teden sedmošolci in tako naprej. Ne gredo vsi razredi skupaj, da ne bi bilo prevelike gneče. Če bi pri nas tako odprle šole, in bi učenci bili vsaj en teden skupaj, bi bili zelo veseli. Po pravici povedano, več ne vem, kako naj motiviram otroka, če mi joče in reče, da bi rad šel v šolo. Zmanjkalo mi je že spodbudnih besed in tudi tega: »Potrpi še malo…« V Nemčiji tudi niso zapirali šol. V Italiji delajo gostilne, frizerski saloni in vse trgovine z določenimi omejitvami, napovedujejo zaprtje vsega od 20.12 do 6. 1. ker se bojijo praznične evforije. V Avstriji so šole in ne živilske trgovine imeli zaprte samo dva tedna. Stanje se je izboljšalo in vse spet odpirajo. Odprli so frizerske salone in trgovine. Kje pa bomo mi kupovali darila za božič?

Danes me je moja petošolka vprašala: »Mama, če bi imela duha v steklenički in bi te vprašal, kakšne tri želje imaš, kaj bi si zaželela?« Kot prvo sem izstrelila, da več ne bi bilo korone. »Kaj pa ti?« sem jo vprašala. »Mislim, da imamo vsi enako željo,« mi je jasno odgovorila. V njenih letih, ko sem živela v Sovjetski Zvezi v obdobju hladne vojne, smo se vsi bali, da nas bodo Američani napadli. Da se bo začela tretja svetovna vojna. Moja glavna želja je bila takrat, da bo mir na zemlji. Se spomnite, kaj vedno vprašajo lepotice na svetovnem izboru in kako one vedno odgovarjajo na to vprašanje? Vse si želijo miru na zemlji. Kaj mislite, bi odgovorili zdaj, če bi bilo to tekmovanje? A si predstavljate te lepotice v maskah in v kopalkah, ki rečejo, da je prva njihova želja, da ne bo več korone?

Sicer mi je prijateljica iz Češke rekla, da po tednu odprtja gostilen in trgovin, že napovedujejo ponovno zaprtje. Ker epidemiološka slika se je poslabšala. Že spet…V Ukrajini so od 8. januarja napovedujejo popoln lockdown. Po pravoslavnem božiču. Odločili so se, da bodo kar preskočili drugi val, čeprav dnevno tam umira po več kot štiristo ljudi. Gledala sem tabelo Worldometer's COVID-19, katera prikazuje koliko okuženih imajo na dan v 220 državah sveta, koliko jih umira dnevno in koliko ima vsaka država okuženih na milijon prebivalcev. In veste kaj? Slovenija je med desetimi najslabšimi državami na svetu. Res smo globoko zabredli. Čeprav, pravijo strokovnjaki, da se pri nas mogoče drugače računajo smrti kot v drugih državah, ker vsak, ki umre in je bil pozitiven, se avtomatsko daje v skupino umrlih zaradi Covida - 19. Mogoče zaradi tega prihaja do tako velikega števila.

Odpravim se v Ljutomer, da se malo sprehodim in zaužijem božičnega vzdušja. Mesto je lepo okrašeno, ampak je prazno. Samo tisti dan, ko so se prižigale lučke na glavni jelki, je bilo živahno. Prišlo je kar nekaj družin z otroki. Preden sem šla, sem poskušala narediti vsaj minimalen make up in dati uhane v moja ušesa. Da bi bila lepša. Ugotovila sem, da so luknje v ušesih skorajda zarasle, in sem se celo malo ranila, preden mi je to končno uspelo. Roka in črni svinčnik, s katerim sem vedno obrobila oči, me več ne ubogata, kar je nenavadno, ker sem to počela že leta in leta. Počasi se bom kar degradirala…

Življenje, ki ga živimo zdaj, strokovnjaki primerjajo s življenjem v zaporu. Pojem dom, pravijo, ima pomen samo takrat, ko za njim stoji kar pestro javno življenje. Vsi smo radi doma, ko pridemo domov iz službe in otroci pridejo iz šole. Takrat se veselimo skupnega druženja in komaj čakamo na proste dneve. V obratnem primeru se neprestano vsakodnevno druženje spreminja v vsakodnevno obračunavanje in merjenje moči, dom pa postaja pravi zapor s tremi obroki na dan in obveznim sprehodom ter gibanjem na prostem. Ali še slabše. Pri uri na Zoomu mi je en učenec rekel, da že šest dni ni bil zunaj. Ker se mu več ne da niti čevljev zavezati. Rekla sem mu, naj se takoj odpravi ven in mi pošlje sliko čevljev, kot dokaz, da je šel ven. Mi je poslal sliko blatnih čevljev. Od zunaj. Malo za šalo, malo zares. Skrbi me za vse bodoče generacije mladih. Saj vem, da moramo skrbeti za starejše, tiste kritične skupine, ki dejansko umirajo, ampak: kaj bo z mladimi? S temi generacijami, ki se jim več nič ne da in ki jih starši in učitelji ne morejo ustrezno motivirati? Ki zdaj izkoriščajo šolo na daljavo, da lahko imajo ves čas telefone in računalnike pri sebi, sami pa dejansko igrajo igrice do dveh, do treh ponoči?

Če začnem nekaj iskati na Googlu, je moj prvi, oziroma največ klikani zadetek Arnes Učilnice. Če bi bili te učilnice na Youtubu, bi lahko beležile že na milijone ogledov.

Letos smo prvič postavili smrečico že v začetku decembra, ker psihologi svetujejo, da bomo tako pričarali boljše razpoloženje v tako čudnih časih. Sicer ne vem, če bo naša smrečica zdržala do božiča, ker naša nova mačkica misli, da smo to za njo obesili žogice za igranje. Skače po smreki, jih vrže dol in potem kotali po celi hiši in se igra z njimi. Par jih je že pristalo v smetnjaku.

Pravijo, da imamo najdaljši lockdown v Evropi. Mogoče celo tudi na svetu. Popolnoma se strinjam z depresije in tesnobe pa zagotovo marsičim, ampak v našem lockownu je toliko nelogičnih stvari, nekatere od njih, upam, da bodo kmalu ovrgli, ker ne peljejo nikamor. K boljšemu zdravstvenemu stanju očitno ne pripomorejo. K povečanju depresije in tesnobe pa zagotovo.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.