Otroci se vračajo v šole; to je šest pomembnih poudarkov okrožnice šolam

Čas vračanja v vrtce in šole bo pomemben za prepoznavanje stisk, ki se bodo pri otrocih pokazale ob začetku pouka v šolah.

Prlekija-on.net, ponedeljek, 25. januar 2021 ob 17:45
Alenka Forte, foto: Urad vlade za komuniciranje/zajem zaslona

Alenka Forte, foto: Urad vlade za komuniciranje/zajem zaslona

Na ponedeljkovi novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Alenka Forte, direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, klinična psihologinja Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, ter Maja Drobnič Radobuljac, vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Med 1.293 PCR-testi je bilo včeraj potrjenih 264 pozitivnih covid primerov, med 1.441 hitrimi antigenskimi testi pa 29. Delež prvih je bil 20,4, delež drugih pa 2 odstotka. Skupaj je bilo testiranj 2.734, od tega je bilo 293 pozitivnih primerov, kar je 10,7 odstotka. V bolnišnici se zaradi nove koronavirusne bolezni zdravi 1.173 bolnikov, 192 jih potrebuje intenzivno nego. V nedeljo je umrlo 19 bolnikov, 16 v bolnišnicah in 3 v domovih.

1. triada gre v torek v šolo

Janša: Epidemiologi in svetovalna skupina MNZ še vedno podpirajo odprtje šol in vrtcev


Množično testiranje in številni preventivni ukrepi v šolah

Danes poteka hitro antigensko testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v vseh epidemiološko ustreznih regijah, kar predstavlja velik organizacijski in logistični zalogaj. Državna sekretarka Forte se je zahvalila vsem učiteljem, vzgojiteljem, drugim pedagoškim delavcem in ostalim zaposlenim na šolah, ki so odgovorno pristopili k tej drži, ki je pomembna za varen potek pouka v šolah.

Hitro testiranje je namreč eden ključnih ukrepov, ki ga priporočajo tako pri Svetovni zdravstveni organizaciji, Evropskem centru za nalezljive bolezni in tudi slovenske strokovne institucije pri preprečevanju širjenja okužb z koronavirusom, je povedala ter dodala, da je vrednost hitrega testa v tem, da hitro poiščemo osebe, pri katerih je prisoten virus, ki sicer ne kažejo nobenih znakov okužb, zato je pomembno, da se izolirajo, da ne prenesejo virusa še na druge.

Ob hitrem testiranju je izjemnega pomena, da spoštujemo vse ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa:

  • redno umivanje oziroma razkuževanje rok,
  • ohranjanje medsebojne razdalje vsaj 1,5 do 2 metrov,
  • pravilna higieno kašlja (preden zakašljamo/kihnemo, si pokrijemo usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljamo/kihnemo v zgornji del rokava). Papirnat robček po vsaki uporabi odvržemo med odpadke in si nato umijemo roke z milom ter vodo,
  • ne dotikamo se obraza (oči, nosu in ust) z nečistimi/neumitimi rokami,
  • če zbolimo z znaki bolezni dihal (nahod, kašelj, bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah...), ostanemo doma in omejimo stike z ostalimi ljudmi,
  • nošenje mask, priporočene so trislojne kirurške maske, pri tistih z več stikov pa FFTP maske,
  • prezračevanje prostorov,
  • redno in temeljito čiščenje prostorov in površin,
  • uporaba aplikacije #OstaniZdrav.

Fortejeva je še posebej prosila tiste družine, kjer bodo otroci odšli v vrtec in šolo, da v skupnosti dosledno upoštevajo vse preventivne ukrepe tudi v domačem okolju, še posebej v gospodinjstvih, kjer skupaj živi več generacij. Možnost širjenje morebitnih okužb je v hišah, v gospodinjstvih, kjer živi več ljudi, različnih generacij, večji dejavnik tveganja. Še posebej, če v skupnem gospodinjstvu bivajo starejši, ki spadajo med najbolj rizično populacijo.

Šest pomembnih poudarkov okrožnice šolam

Logaj je predstavil nekatere ključne aktivnosti, ki so pomembne pri čim bolj uspešnem začetku pouka v šoli, predvsem s preprečitvijo preobremenjenosti učencev, uspešnim zaključkom šolskega leta in namenjanjem pozornosti različnim psiho-socialnim dejavnikom. Bolj podrobno pa je izpostavil šest ključnih področij.

  1. Posvečanje posebne pozornosti učencem, ki v času pouka na daljavo npr. niso imeli dostopa do interneta, učencem iz ranljivih skupin, in tistim, za katere ocenjujejo, da so bili pri delu na daljavo manj uspešni. Za te učence naj prioritetno pripravijo individualne načrte izobraževanja oziroma obstoječe individualne načrte prilagodijo.
  2. Zagotovitev uvajalnega časa za prilagoditev učencev na šolski ritem, kar je še posebej pomembno za učence prvega VIO. Lahko namreč pričakujemo začetne težave zaradi spremenjenega bioritma v času pouka na daljavo. Učitelji bodo posebej pozorni na morebitne stiske, strahove ali druge čustvene ovire učencev. Priporočamo, da si vzamejo čas, da se z učenci pogovorijo o doživljanju pouka na daljavo in o počutju ob vrnitvi v šolo.
  3. Dodatno utrjevanje obravnavanih vsebin in veščin iz dela v času pouka na daljavo. Načrtovanje dejavnosti, namenjene utrjevanju znanja, naj učitelji ustrezno prilagodijo glede na zaznane razlike pri učencih. Povratna informacijo o znanju učencev je pogoj za začetek ocenjevanja znanja. S tem želimo tudi preprečiti, da bi prišlo do prevelikega pritiska na ocenjevanje.
  4. Prilagajanje letne priprave in v sklopu te tudi načrta ocenjevanja. Učitelji naj se odločijo ali in v kolikšni meri je potrebno spremeniti oz. prilagoditi letno pripravo, da bodo učenci do zaključka šolskega leta pridobili ključna znanja, ki so pogoj za uspešno nadaljevanje šolanja. V digitalnih UN, ki so učiteljem na voljo, pa so svetovalci Zavoda RS za šolstvo že označili prednostne cilje oziroma vsebine.
  5. Sprotno beleženje ciljev, ki bodo v tem šolskem letu obravnavani manj poglobljeno ali ostali nerealiziran. Ob zaključku šolskega leta bo potrebno v strokovnih aktivih in na zaključnih pedagoških konferencah izdelati načrt, katere cilje, kako in kdaj bodo učenci v prihodnjih letih šolanja lahko nadoknadili ali nadgradili.
  6. Eno ocenjevalno obdobje v tem šolskem letu omogoča učiteljem tehten razmislek o raznolikih možnih načinih, kako pri preverjanju in ocenjevanju znanja pridobiti čim bolj celostno informacijo o doseganju vsebinskih in procesnih standardov znanja, ki so ključnega pomena za določen predmet. Zato je pomembno, da v načrt ocenjevanja (vključuje tudi pogostost in načine ocenjevanja) v večji meri vključijo raznolike načine ocenjevanja znanja, s katerimi lahko ocenimo doseganje predvsem tistih standardov znanj, ki so ključnega pomena pri določenem predmetu.

Vračanje v šole in vrtce pomembno za prepoznavanje stisk pri otrocih in mladostnikih

Drobnič Radobuljac je opozorila, da trenutni podatki glavnih treh hospitalnih in urgentnih psihiatričnih služb za otroke in mladostnike v Sloveniji kažejo na povprečen upad ali nespremenjeno število otrok in mladostnikov, ki iščejo pomoč. Uradni statistični podatki še niso zbrani. Tudi podatek o 30-odstotnem povečanju poskusov samomora je ugotovljen le v eni pediatrični bolnišnici, zato ne gre za podatek na nacionalni ravni.

Med epidemijo otroci in mladostniki iščejo manj pomoči, zato bodo učitelji ob vračanju otrok v šole prvi, ki bodo prepoznali njihove različne stiske. Ko bodo težave presegale njihovo znanje in znanje šolskih služb, naj se obrnejo tudi na druge službe: CSD-je, svetovalne centre, zdravstvene domove, centre za duševno zdravje otrok. Samo manjšina otrok bo res potrebovala psihiatrično pomoč.

V svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše po besedah Mateje Hudoklin letno v povprečju zadnjih let pomagajo 2.400 otrokom in mladostnikom. V letu 2020 je bilo teh primerov manj. Čakalna vrsta na obravnavo v njihovem centru se je tekom leta 2020 znižala iz 420 čakajočih v januarju 2020, na 101 čakajočega v januarju 2021. Epidemija je tudi prinesla pomembno ugotovitev, da ima šola pomembno varovalno vlogo pri skrbi za duševno zdravje otrok in mladine, saj veliko takih primerov šole razrešujejo same. Druga ugotovitev strokovnjakov v centru je, da se pri otrocih, ki so imeli težave že pred epidemijo, le-te pojavljajo zdaj še bolj izrazito. Zato bo čas vračanja v vrtce in šole pomemben za prepoznavanje stisk, ki se bodo pri otrocih pokazale ob začetku pouka v šolah.