Kako naj študent_ka na fakse gre - brez strehe, hrane in vozovnice!?

O osnovnih materialnih (pred)pogojih za vračanje na fakultete.

Meta Štuhec, sreda, 14. april 2021 ob 20:49
Kako naj študent na faks gre?

Kako naj študent na faks gre?

Lista demokratičnega študentstva že od začetka epidemije opozarja na stiske študentov, ki jih povzročajo spremenjene zdravstvene, gospodarske in socialne okoliščine. Tekom leta smo Vlado RS in ŠOS že večkrat pozivali k različnim oblikam pomoči študentkam in študentom - žal nismo prejeli odgovora. S ponovnim zagonom širom študentske skupnosti smo prisluhnili zagatam in pobudam so-študentov.

Dopolnjene predloge navajamo tukaj. Naj poudarimo, da smo tudi v bodoče odprti za vse predloge in pobude.

1. Neporabljene subvencije od študentskih bonov namenimo socialno ogroženim študentom.

Materialna preskrbljenost je predpogoj za mentalno zdravje, zato predlagamo, da se neporabljena sredstva za študentsko prehrano nameni socialno ogroženim študentom: glede na višino neporabljenih sredstev bi lahko kar 18.500 prejemnikom državne štipendije pomagali z enkratno pomočjo v višini vsaj 200 €.

Po naših izračunih je bilo leta 2019 med študenti 17.052 prejemnikov državne štipendije. Ocenjujemo, da bo zaradi epidemije in upada študentskega dela v 2020, kar pomeni v povprečju manj dohodkov na družinskega člana, v akademskem letu 2020/21 še več prejemnikov državne štipendije. Ocena števila prejemnikov državne štipendije za študijsko leto 2020/21 je - tudi glede na trend rasti upravičencev v preteklem desetletju - okoli 18.500. To pomeni, da bi predlagani solidarnostni dodatek v višini 200 €, ki bi ga pridobili iz naslova neporabljenih sredstev za študentsko prehrano, lahko namenili študentom prejemnikom državne štipendije, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v družini ne presega 680,56 €. Višina predlaganega dodatka pa je vendarle skromna, saj tudi ob ocenjenem višjem številu upravičencev do štipendije ne doseže praga privarčevanih sredstev z nižjo porabo subvencij prehrane in s spremenjenim financiran jem ŠOS, s katerim je država privarčevala 2.000.000 €.

Link do celotnega poziva: https://tinyurl.com/7p78c4wj.

2. Poravnava stroškov, ki so nastali od neporabljenih vozovnic.

Predlagamo, da se kupnino subvencioniranih vozovnic povrne glede na delež neporabljenih voženj. Prevozniki so do sedaj vračali kupnino le za tiste mesece, ko javni promet ni potekal in za obdobje od 11. maja do 30. junija lani, če v tem času vozovnica ni bila uporabljena. V praksi to pomeni, da je bil npr. imetnik M10 letne študentske IJPP kartice prikrajšan za 22,5 € vračila tudi v primeru, da je v tem obdobju kartico uporabil zgolj enkrat. Sistem, po katerem bi se kupnina vračala glede na delež porabljenih voženj, bi obenem omogočal pošteno vračilo ter zagotavljal možnost uporabe vozovnice brez skrbi, da bo imetnik zaradi ene same vožnje prikrajšan za celotno vračilo.

Predlagamo tudi, da se vračila po tem sistemu ne izvajajo le za obdobje, ko prevozniki niso mogli nuditi svojih storitev, temveč za celotno obdobje ne-klasične izvedbe študijskega procesa na fakultetah (tj. študij na daljavo in razni hibridni sistemi študija). Namen in uporabnost subvencioniranih vozovnic sta namreč vezani na študijski proces. Vračila naj se torej izvajajo tudi za obdobja, ko je bil študij okrnjen. Predlagamo tudi, da naj se imetnikom letnih in polletnih subvencioniranih vozovnic omogoči uporaba javnega prometa tudi med poletnimi meseci, ostalim pa se za ta čas omogoči nakup mesečnih subvencioniranih vozovnic. S tem bi študentom omogočili kvalitetnejšo pripravo na izpite, saj bi dobili dostop do študijskega gradiva in prostorov za učenje, ki jih zaradi oddaljenosti knjižnic od kraja bivanja tekom epidemije niso imeli.

Obravnavani predlog je nastal po zgledu predloga enega izmed študentov v skupini Študenti še obstajamo (https://tinyurl.com/fckv3uw).

3. Vselitve v študentske domove.

Predlagamo, da se kljub izrednim razmeram, ki v domu dovoljujejo bivanje le izjemam (tj. študentom z vajami na fakulteti, študentom tujcem ipd.), začne postopno vseljevanje vseh študentov v študentske domove. Čakalna lista za vselitev je že leta prepolna, nekateri študenti so sobo pretekla leta dobili šele marca - študentska bivanjska situacija pa je najslabša do sedaj. Študentski domovi niso bili žarišča okužb, zato zaprtja študentskih domov ne razumemo. Nesprejemljive se nam zdijo tudi prisilne izselitve, ki jih je bilo deležno splošno študentstvo kot ukrep za zajezitev epidemije. V študentskih domovih je lažje upoštevati epidemiološke ukrepe kot v večgeneracijskih gospodinjstvih, kjer pod isto streho biva tudi rizična populacija. Z odprtjem študentskih domov in pogostejšim preverjanjem, ali se stanovalci epidemioloških ukrepov držijo, bi študentom omogočili enakovredne možnosti za opravljanje študijskega procesa.

Več pozornosti pa moramo dati tudi tistim, na čakalnih listah za vseljevanje: študentke in študenti, ki sobe v domu še nimajo, so primorani iskati prevoze v univerzitetno mesto na obvezne vaje, od tam pa se še isti dan morajo vrniti domov. Dnevna migracija predstavlja konkreten dodatni strošek, hkrati pa je vprašljiva tudi z vidika preprečevanje širjenja okužb. Prilagamo link do pričevanja ene izmed mnogih študentk, ki se je znašla v tovrstni situaciji: https://tinyurl.com/m8e2p3x8.

Če povzamemo - Država bi z navedenimi predlogi rešila velik del stisk, ki pesti splošno študentstvo. Menimo, da si generacija, ki se na tej točki že več kot eno leto izobražuje od doma, zasluži: poravnavo stroškov z nakupom vozovnice za javni prevoz, ki so nastali zaradi nepredvidljivih in iz dneva v dan spremenljivih ukrepov in informacij; da si socialno ogroženi študenti še bolj kot ostali zaslužijo izredno finančno pomoč in, da se v primeru odpiranja fakultet s ponovnim bivanjem in vseljevanjem v študentske domove omogoči enakovredne možnosti vsem študentom in študentkam.

Naj živi študentstvo!

Študent

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.