V teh dneh smo lahko marsikje opazili gnezda, ki so vsebovala na stotine majhnih rumenih pajkov. Pajki so skoraj fluorescentno rumeni s črno okroglo liso na hrbtu in so plod navadnega križevca (Araneus diadematus), ki je ena najpogostejših in najbolj znanih vrst pajkov v Evropi in Sloveniji. Samica vsako jesen odloži od 300 do 800 majhnih jajčec in jih nato "zacementira", tako da jih prekrije v gosto plast grobe zaščitne rumene svile in detritusa - drobcev odmrlih organizmov in fekalnih snovi -, da jih zaščiti čez zimo, dokler se ne izležejo spomladi ali zgodaj poleti.

Ko se izležejo, ostanejo skupaj, dokler ne dozorijo, da se lahko samostojno odplazijo. Če jih ob tem v svojem gnezdu zmotite, "eksplodirajo" in se razbežijo na vse strani po tankih nitkah mreže. Ko nevarnost mine, se spet povzpnejo nazaj ter znova tvorijo gručo.

Kot rečeno, gre za mladiče navadnega križevca, vrsta pa je ime dobila po značilnem vzorcu v obliki belega križa na hrbtni strani zadka. Barva odraslih pajkov je precej raznolika, saj so lahko obarvani od bledo rumene, živo oranžne do nevpadljivo rjave ali skoraj črne barve. Samice dosežejo v dolžino od 6,5 do 20 mm, njihovo telo pa je v času, ko je polno zrelih jajčec skoraj okroglo. Samec je, kot je to po navadi pri pajkih manjši, njegovo telo je dolgo od 5,5 do 13 mm. Samica spolno dozori v toplih poletnih ali jesenskih dneh, po parjenju pa samca ubije in požre.

Na gručo teh mladih pajkov smo naleteli v petek, ko so "zavzeli" vrtno mizo, eno gnezdo pa je bilo še nekoliko bolj oddaljeno ob leseni lopi. V soboto pajkov tam več ni bilo.

Ti pajki so koristni na našem vrtu, a če se pajkov bojite, pogled na to gomazečo gmoto, predvsem ko se razbežijo na vse strani, verjetno ni najbolj prijeten...