Skozi zgodovino, v različnih družbah so ljudje svoje nestrinjanje z obstoječim stanjem izražali na različne načine. Pogosto so kot sredstvo opozarjanja na obstoječe družbene probleme uporabljali umetnost. Tudi danes je množica odprtih vprašanj, ki predvsem mlade postavljajo v negotov položaj in jih vodijo v nejasno prihodnost. Onesnaževanje okolja, dostop do naravnih virov, neenakopravnost v družbi, socialna neenakost, raznovrstne diskriminacije so samo nekatera vprašanja, ki v družbi sprožajo nemir.

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer se je leta 2017 vključila v projekt z naslovom Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM), katerega nosilec je Univerza na Primorskem. Pod okriljem Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda Petida tretje šolsko leto na šoli uvajajo inovativna učna okolja in prožne oblike učenja s ciljem dvigniti splošne kompetence na področju razvoja sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo. Projekt temelji na konceptu vzgoje in izobraževanja preko umetnosti in podpira sodelovanje s kulturnimi institucijami in umetniki, ki vstopajo v pedagoški prostor in s svojstvenimi pristopi vnašajo kreativne, inovativne načine uresničevanja ciljev učnih načrtov, angažirajo tako dijake kot profesorje ter odpirajo prostor za drugačne poglede in nova doživetja. Umetnost je v projektu izpostavljena tudi kot tista ki nagovarja, vabi k iskanju odgovorov o smislu bivanja, kritični refleksiji družbenega dogajanja, ki aktivira, vzbuja občutenje in na drugi strani ponuja možnost izražanja svojih doživljanj, razmišljanj, pomislekov, negotovosti ...

Dijaki 1. letnikov vseh treh izobraževalnih programov (splošna gimnazija, umetniška gimnazija in predšolska vzgoja) so v tem šolskem letu pod mentorstvom učiteljev in umetnikov ustvarjali na temo Upor. Izhodišče njihovega razmišljanja in ustvarjanja sta bila dokumentarni film o okoljski aktivistki Greti Thunberg in predstavitev likovnih del, ki so skozi zgodovino predstavljala družbeno angažiranost njihovih avtorjev. Mladi so nato svoje družbeno kritično razmišljanje izražali skozi različne možnosti umetniškega ustvarjanja: gib, fotografija, video, beseda, glasba, igra, slika.

Sodelovanje med izbranimi umetniki, kulturnimi institucijami, učitelji in dijaki je potekalo v zahtevnih pogojih epidemije Covid-19, ki sprožajo pri mnogih mladih in odraslih naveličanost in duševne stiske. Zato ni odveč opozoriti, da je skupina strokovnjakov leta 2011 v uveljavljeni opredelitvi duševnega zdravja (Svetovne zdravstvene organizacije), ki izpostavlja pomen socialne kohezije, produktivnosti, miru in stabilnosti, dodala še sposobnost živeti v skladu s seboj in z drugimi in prenašati težave v spreminjajočih se življenjskih okoliščinah tudi z zmožnostjo konstruktivnega in nenasilnega upora proti krivicam in zatiranju. S pedagoškega vidika pa je tematika, ki so jo dijaki naslovili z umetniškimi sredstvi, pomembna zaradi kontekstualizacije učne tematike, ki jo dijaki pogosto težko povežejo s svojimi aktualnimi bivanjskimi vprašanji.

Nagovarjali bodo obiskovalce in naključne mimoidoče

Družbeni angažma dijakov 1. letnika GFML v obliki zaključnega »Upora« se bo zgodil v sredo, 2. junija 2021 na Glavnem trgu v Ljutomeru, na terasi Gimnazije Franca Miklošiča ter na nekaterih drugih lokacijah po Ljutomeru. Od 10.30 ure naprej bodi dijaki nagovarjali obiskovalce in naključne mimoidoče s svojimi umetniškimi kreacijami. Izražali bodo svoj pogled na svet in težave, s katerimi se soočamo vse generacije. Predvsem pa bodo opozarjali na nevarnosti, ki nam pretijo v prihodnje.

Izpostavljamo primer Besedne umetnosti na temo upora, ki so ga dijaki raziskovali z umetnico, urednico, literatinjo, aktivistko ....

Na virtualnih srečanjih so dijaki in dijakinje v parih sestavljali pogojne povedi z uporniškim, vizionarskim nabojem (po metodah nadrealističnih besednih iger), oblikovali protestna gesla na teme, ki so jim pomembna (boj proti nasilju, posebej spolnemu nasilju; boj proti rasizmu, seksizmu in homofobiji; predvsem pa osveščanje o nujnosti naravovarstva in tudi obravnava stisk, povezanih s trenutno epidemijo). O vseh teh temah so v moderiranem pogovoru, ki ga je vodila umetnica, tudi razpravljali. Za domačo nalogo so dijaki in dijakinje, ki so to želeli, pripravili izbor svojih najljubših protestnih sloganov in govorov ter napisali svoj govor na izbrano temo. Umetnica se je na govore odzvala z nasveti za njihovo slogovno in retorično izboljšanje.

Na srečanju v živo so dijaki in dijakinje v skupinah vizualno oblikovali svoje slogane in govore: nekateri so jih estetsko izrisali s flomastri, drugi izrezali iz časopisov in sestavili v tehniki kolaža. Nekateri so poskrbeli za pripravo naslovnice in zadnje strani fanzina, na katero so zapisali seznam sodelujočih dijakov in dijakinj ter kraj in datum nastanka publikacije. Na njihovo pobudo so v nastajajočo publikacijo vključili tudi angažirane plakate, ki so jih v tem šolskem letu izdelali pri likovnem pouku. Zadnji dve šolski uri so z umetnico posvetili izboru strani, ki bodo vključene v zin, njihovi tematski razporeditvi in razmnoževanju publikacije na fotokopirnem stroju. Na sklepnem javnem dogodku bodo zin delili mimoidočim.