Prekmurščina vpisana v nacionalni program jezikovne politike 2021-2025

Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025: večja veljava prekmurščine ter večje sofinanciranje projektov za ohranjanje, razvoj in promocijo prekmurskega jezika.

Prlekija-on.net, sreda, 2. junij 2021 ob 09:02
Prekmurje

Prekmurje

V torek je Državni zbor RS sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025. Na pobudo poslanca Socialnih demokratov mag. Dejana Židana je v Resolucijo prvič vključen tudi prekmurski jezik. Državni zbor je Resolucijo dopolnil z dvema amandmajema.

Prvi amandma je pri pomenu knjižnic za jezikovno politiko in rabo, razvoj in ohranjanje slovenščine ter razvoju pismenosti za vse ciljne skupine jezikovne politike vključil tudi slovenska narečja in prekmurščino kot nadnarečni, pokrajinski jezik. Ta amandma je dobil 47 glasov podpore (in 37 glasov proti).

Z drugim amandmajem pa se je dodal nov ukrep, ki se glasi: »Sofinanciranje projektov, ki omogočajo ohranjanje, razvoj in promocijo prekmurščine kot nekdanjega slovenskega knjižnega jezika in sedanjega nadnarečnega, pokrajinskega jezika, ki je del slovenske nesnovne kulturne dediščine.« Ta amandma je dobil 46 glasov podpore (in 38 glasov proti).

Dejan Židan

Židan meni, da prekmurski jezik sodi v resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 – 2025


Pobudnik vpisa prekmurskega jezika v Resolucijo mag. Dejan Židan je ob sprejetih amandmajih poudaril, da je vesel priznanja prekmurščini kot knjižnemu jeziku, ki se razvija v nadnarečnega in pokrajinskega. Verjame, da je čas, da se celotna Slovenija zave, da je prekmurščina tudi del nesnovne kulturne dediščine ter bistvena za obstoj Slovencev v Porabju. Za pomoč pri oblikovanju amandmajev se poslanec zahvaljuje dr. Klaudiji Sader, članici Prekmurskega društva General Maister in predsedniku društva Marjanu Fariču.

Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 je pomemben strateški dokument, ki zagotavlja stroki in politiki trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje jezikovne situacije v družbi in je osredotočen na področje jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti ter jezikovno kulturo in jezikovno krajino na splošno. Za realizacijo nalog in ciljev bo Resolucija imela v petletnem obdobju na voljo več kot 40 mio evrov. Resolucija je v Državnem zboru dobila soglasno podporo. Čeprav gre za tretji tovrstni dokument v Sloveniji, pa je prvič v njem svoje mesto dobil tudi prekmurski jezik.