Židan ima občutek, da se aktualna oblast odpoveduje Prekmurja ali vsaj dela Prekmurja

Poslanec Dejan Židan izpostavlja nasprotovanje Vlade RS in večjega dela koalicije, da bi bil prekmurski jezik prvič vpisan v resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 - 2025 ter odnos Vlade RS do prepovedi škodljive tehnologije hidravličnega drobljenja (t.i. fracking) v Sloveniji, kjer je seveda potrebno zaščititi zlasti Prekmurje.

Prlekija-on.net, torek, 26. oktober 2021 ob 09:28
Prekmurje

Prekmurje

Poslanec SD, mag. Dejan Židan je na Vlado RS naslovil vprašanje glede, kot je zapisal, »vedno bolj prisotnega občutka, da se aktualna oblast odpoveduje Prekmurja ali vsaj dela Prekmurja

Židan izpostavlja nasprotovanje Vlade RS in večjega dela koalicije, da bi bil prekmurski jezik prvič vpisan v resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 - 2025 ter odnos Vlade RS do prepovedi škodljive tehnologije hidravličnega drobljenja (t.i. fracking) v Sloveniji, kjer je seveda potrebno zaščititi zlasti Prekmurje.

Spodaj objavljamo poslansko vprašanje mag. Dejana Židana v celoti.

"V Prekmurju se vedno bolj krepi občutek, da se aktualna oblast odpoveduje Prekmurja ali vsaj dela Prekmurja, kar kažejo tudi posamezna dejanja.

V spominu obstaja velik uspeh, ko je na moj predlog in amandma bil prekmurski jezik prvič vpisan v resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 - 2025. Ostaja pa grenak priokus, da je temu nasprotovala Vlada RS in večji del aktualne koalicije. Zato, kljub podpori SAZU, amandmaja nista bila izglasovana na Odboru za kulturo, kjer ima vladajoča koalicija večino (zavrnili so jih z glasovanje 7 : 5), imeli pa smo srečo, da smo zaradi poslovniške možnosti podobna amandmaja lahko vložili na plenarno zasedanje. Tudi takrat je Vlada RS prekmurskemu jeziku nasprotovala in temu je sledila večina poslancev koalicije. Smo pa v Državnem zboru uspeli zbrati dovolj veliko koalicijo »Za Prekmurje« in amandmaja sta bila izglasovana s 47 glasov podpore (in 37 glasov proti) in 46 glasov podpore (in 38 glasov proti). Tako je prekmurski jezik, kljub nasprotovanju vladajočih, dobil priznane kot knjižni jezik, ki se razvija v nadnarečnega in pokrajinskega.

Vedno večjo zaskrbljenost povzroča ugotovitev, da trenutna oblast ne razume bistva sobivanja na narodno mešanih področjih. Velika naklonjenost do narodne manjšine v Prekmurju (kar ni sporno) in delovanja sosednje države (kar pa je vedno bolj sporno) vzbuja vtis, kakor da se odpoveduje dela slovenskega ozemlja. Zgodovinsko dejstvo je, da Prekmurje pred več kot sto leti ni postalo del slovenskega ozemlja zaradi razumevanja »ljubljanske« oblasti, ta je kvečjemu postavljala ovire, temveč zaradi nacionalno zavednih prebivalcev in samozavestnega delovanja tedanjih intelektualcev, ki so bili zlasti prisotni med tedanjo duhovščino.

Kot zadnji primer pa navajam odnos Vlade RS do prepovedi škodljive tehnologije hidravličnega drobljenja (t.i. fracking) v Sloveniji, kjer je seveda potrebno zaščititi zlasti Prekmurje. V decembru lani Državni zbor ni izglasoval opozicijske spremembe Zakona o rudarstvu, s katero smo želeli prepovedati uporabo umazane in nevarne tehnologije v Sloveniji. Zakon je podprlo 41 opozicijskih poslancev, proti je glasovalo 41 poslancev, ki Vlado RS podpirajo. Razlog, da zakon ni uspel, je bila tudi vladna napoved, da bo s svojim zakonom zaščitila Prekmurje in Slovenijo. Državni sekretar je takrat dejal: »pripravili smo sistemsko rešitev in absolutno podpiramo vsa prizadevanja za rešitev nastale tematike, vendar je potreben pravi pristop.« Obljubljenega zakona Vlada RS še vedno ni poslala v DZ, vedno bolj pa uporablja argumente, s katerimi želi zanikati škodljivost frackinga in zanikati, da so okoljsko ozaveščene države to umazano tehnologijo že prepovedale. Ja, in gre ponovno za Prekmurje.

Na podlagi zapisanega vas sprašujem:

1. Zakaj Vlada RS na bistvenih področjih ne podpre Prekmurja in s tem Prekmurk in Prekmurcev?

2. Gre za posledico prevelike navezanosti največje slovenske vladajoče stranka na največjo vladajočo stranko na Madžarskem in vedno bolj prisoten vtis njene podrejenosti in odvisnosti?"



Več v Gospodarstvo