Dve številki strokovne publikacije prinašata več kot 200 strani vsebine, 16 raznolikih prispevkov, 16. avtorjev, obe pa sta tudi slikovno bogati, saj vsebujeta 120 enot slikovnega gradiva.

Avtorji prispevkov so tudi tokrat osebe, ki se poklicno ali zgolj ljubiteljsko ukvarjajo s proučevanjem različnih zgodovinskih virov, večina njih pa je že tudi večkrat sodelovala z našim društvom.

V 17. številki publikacije se prvi prispevek nanaša na življenjski utrip v mestu Ormož, med leti 1900 in 1914. Avtorica Ana Kaučič ga je predstavila na podlagi prebranih in analiziranih člankov ter notic časopisov Štajerc in Slovenski gospodar.

Na kasnejši čas in s tem na dogajanja v času druge svetovne vojne v Ormožu, se nanaša prispevek Vladimirja Tropa. Avtor je na to temo že pripravil prispevka v predhodnih številkah naše publikacije. Posvetil ju je predvsem spominu na svojega očeta Franca Tropa, ter vsem drugim zavednim prebivalcem Ormoža, ki jih je nemški okupator izgnal v tuje dežele. Njegov tretji članek Ormož 1941-1945 je tako nadaljevanje prejšnjih dveh, postavljen v družbeni - socialno ekonomski okvir medvojnega življenja v mestu Ormož.

Sledita prispevka Nevenke Korpič, ki govori o bogati zgodovini babištva in zdravstvene nege na ormoškem območju do sredine 60. let prejšnjega stoletja, ter prispevek arheologa Braneta Lamuta, ki podrobneje predstavi nove podatke o nagrobni plošči rodbine Pethe de Hetes, ki je bila lastnica ormoškega gospostva kar pet generacij.

V 17. številki publikacije objavljamo tudi prispevek Franca Zemljiča in Zdravka Munde, ki predstavita zgrajene železniške proge v Prlekiji in Prekmurju, 1860, 1890, 1907, 1924 in 1926 leta.

Kot je razbrati iz doslej povedanega sodelujejo z nami ljudje različnih poklicev in znanj, veseli pa smo tudi sodelovanja dijakov. Tako objavljamo rezultate raziskovalne naloge dveh sedmošolk iz OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici.

Zala Fras in Špela Rožman predstavljata pomen ustanavljanja slovenskih čitalnic, organiziranja taborov in rodoljube, ki so v njih delovali. Eden izmed njih je bil tudi dr. Jakob Ploj, pobudnik in ustanovitelj čitalnice v Ljutomeru. Na življenje in delo pomembnih ljudi se nanaša tudi prispevek Rajka Topolovca. Avtor pravi, da ga je zapisal predvsem z namenom, da predstavi ljudi, ki so v Sv. Bolfenku na Kogu na kakršen koli način prispevali h kulturni podobi kraja.

Poglejmo še vsebino strokovne publikacije št. 18 za leto 2021.

Vsebinsko najobsežnejši prispevek je pripravil predsednik Zgodovinskega društva Ormož Tone Luskovič, ki temeljito in zavzeto oriše položaj viničarjev na Kogu, saj gre za posebne skupine prebivalstva, ki so bile znane v slovenskem merilu zgolj na Spodnjem Štajerskem. In prav na Spodnje Štajersko se navezuje tudi prispevek našega današnjega predavatelja Ivana Rihtariča, ki opisuje, kako budno je časopis Štajerc spremljal šolstvo med prvo sv. vojno.

Prispevek Mirana Fišerja in moj prispevek se nanašata na lanskoletni jubilejni obletnici delovanja; 25. obletnico je praznovalo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož, 10. obletnico pa muzejska enota Ormož v obnovljeni Grajski pristavi. Tukaj se je v minulih letih zvrstilo lepo število razstav in drugih prireditev, zato večje izmed njih tudi podrobneje predstavljam. Sledi prispevek Nevenke Korpič, ki podaja kronološki pregled razstav likovno-literarnih kolonij na Maleku od leta 2013 do danes in katerih pobudnik je ormoška območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Zanimive podatke prinaša tudi prispevek Ane Kaučič. Avtorica namreč predstavlja življenjsko zgodbo sicer uspešnega posestnika in vinarja dr. Ariberta Brodarja, ki pa je bil tudi eden glavnih akterjev kulturbunda v Ormožu. Žal so zaradi delovanja te organizacije mnogi zavedni Ormožani tudi izgubili življenje, dom ali bližnje.

Svoj davek je terjala tudi 1. svetovna vojna; v Ormožu in bližnji okolici je življenje izgubilo šestdeset domačinov, med njimi tudi nekdanji lastnik gradu grof Wilhelm Wurmbrand Stuppach. Žrtvam vojne so se Ormožani poklonili s postavitvijo spomenika pred ormoško cerkvijo. O pobudnikih in poznejši skrbi za spomenik govori v svojem zapisu študentka etnologije in kulturne antropologije Katarina Vaupotič.

Sledita prispevka astronoma in pedagoga Zorka Vičarja in ljubiteljskega zgodovinarja Franca Krnjaka. Zorko Vičar povzema doživetja otroka iz Prlekije izpred 50 let, ko je v naših krajih še živel divji lov, takrat dojet kot posebej hudo kaznivo dejanje, Franc Krnjak pa nam v svojemu prispevku podrobneje, tudi s citati mnogih jezikoslovcev in slovstvenih zgodovinarjev, poudarja pomen kajkavcev in njihovega slovenstva.

Publikaciji sta dostopni v prostorih muzejske enote Ormož v Grajski pristavi. Za pripravo člankov se najtopleje zahvaljujem vsem avtorjem in vsem, ki cenite naše delo v Zgodovinskem društvu Ormož.

Ob koncu še beseda o knjigi našega gosta ddr. Ivana Rihtariča, Franc Rihtarič, od resnice do mita: 30. oktobra 1959 je bila pred strelski vod postavljena zadnja na smrt obsojena oseba na območju današnje Slovenije. Ta oseba je bila Franc Rihtarič, med ljudmi znan tudi kot štajerski Robin Hood. Knjiga je dostopna pri njenem avtorju.

Vabljeni k branju.

Manica Hartman