V soboto, 28. maja, je v Domu kulture v Ljutomeru, potekala osrednja slovesnost ob praznovanju 100-letnice Čebelarskega društva Ljutomer. V sklopu jubileja je ta dan potekal tudi prikaz točenja medu pri učnem čebelnjaku na OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, v galeriji Anteja Trstenjaka so pripravili razstavo ob tem jubileju, pred Domom kulture pa je bil na ogled čebelji paviljon. Gre za projekt Čebelarske zveze Slovenije, ki veliko energije vlaga v izobraževanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev, v ta namen so uredili paviljon "Medena zgodba". Gre za prevozni čebelnjak, ki je namenjen izobraževanju, predstavitvi in promociji slovenskega čebelarstva in čebeljih pridelkov. Ima najsodobnejšo video in zvočno tehniko, v svet čebel pa nas popelje s pomočjo vseh čutil, vida, tipa, okusa in vonja.

Na prireditvi so spregovorili predsednik ČD Ljutomer, Jožef Feuš, podžupan Občine Ljutomer, Niko Miholič, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, Janez Vencelj, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja, Štefan Šemen, Medena kraljica Slovenije, Valentina Marinič, slavnostni govornik pa je bil dr. Stanko Kapun, direktor KGZ Murska Sobota.

Predsednik ČD Ljutomer, Jožef Feuš je med drugim povedal, da v društvu skušajo slediti smislu druženja, pridobivanja in predajanja znanja ter izkušenj, kot so to videli njihovi predniki, ki so pred stotimi leti ustanovili društvo. "V društvu si prizadevamo, da prenašamo ljubezen do naših marljivih žuželk in našo kulturno dediščino na prihodnje rodove. Zato sodelujemo z okoliškimi osnovnimi šolami, v katerih mentorji v krožkih vzgajajo mlade čebelarje in čebelarke." Povedal je, da je njihova zgodovina pisana in pestra, kar je opisano in orisano tudi v zborniku, ki je izšel ob tej priložnosti.

Podžupan Občine Ljutomer, Niko Miholič je povedal, da pri tem gre za izredno pomemben jubilej, saj dokazuje, da je čebelarstvo v našem okolju močno prisotno in da imamo ljudi, ki skrbijo, da je ozaveščenost o čebelah pri ljudeh na visoki ravni. Ob tem je opozoril tudi na uporabo nepravilne in včasih tudi nezakonite uporabe pesticidov v intenzivnem kmetijstvu, od česar vsako leto umre ogromno čebel. "Zato je toliko bolj pomembno, da čebelarska društva promovirajo in ozaveščajo našo družbo o pomembnosti čebel za našo civilizacijo." Ob tem se je društvu zahvalil za uspešno sodelovanje ter ob tej priložnosti v imenu Občine Ljutomer predsedniku ČD Ljutomer izročil zahvalo.

Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, Janez Vencelj je povedal, da s ponosom lahko reče, da je slovensko čebelarstvo najbolj organizirano čebelarstvo na svetu, saj imamo 206 društev, ki so stara tudi do 140 let ter povezana v Čebelarsko zvezo. "Čebele so zelo pomembne za preživetje človeštva. Žal medonosne čebele v EU brez pomoči čebelarja več ne preživijo. Zato bodite prijazni do čebel in ostalih opraševalcev, vsak naj kaj naredi, kar je v njegovi moči. Posadite medovito rastlino v gozdu, na vrtu, okenskih policah in kjer imate možnost pustite zelenice, da zacvetijo." Povedal je, da si Čebelarska zveza prizadeva, da EU sprejme zakonodajo, da se med označuje po poreklu izvora. Da določi, da je čebela ogrožena saj dejansko brez pomoči čebelarja ta v naravi ne preživi ter da uzakoni, da čebele opravljajo opraševalni servis in naj se nek odstotek vrednosti tega vrne čebelarjem. Zahvalil se je Občini Ljutomer, da je občina prijazna čebelam in drugim opraševalcem, čebelarkam in čebelarjem ČD Ljutomer pa je v imenu zveze čestital za 100 let uspešnega delovanja in se jim zahvalil za njihov prispevek pri razvoju slovenskega čebelarstva.

Predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja, Štefan Šemen je omenil apiterapevte in apiturizem, ki je v ČD Ljutomer tudi zelo razvit in je del čebelarstva. Zahvalil se je občini in društvu ter društvu Medena kraljica, ki vsi skrbijo za promocijo čebelarstva na našem območju. Ob tem je omenil tudi, da takega medenja, kot je letos, čebelarji ne pomnijo zadnjih 40 let.

Medena kraljica Slovenije, Valentina Marinič se je zahvalila društvu za sodelovanje, kar ji je bilo velikokrat v pomoč skozi njen mandat. Povedala je, da čebelarstvo ni samo panoga, saj čebelarje vodi ljubezen do čebel, za kar se jim je zahvalila ter jim zaželela še uspešno delo naprej.

Dr. Stanko Kapun, direktor KGZ Murska Sobota je med drugim povedal, da ko je prebiral zgodovinske vire za Prlekijo in predvsem vire o nastanku čebelarskih organizacij, ga je najbolj zanimal razlog za ustanovitev ČD Ljutomer. "Že od samega začetka ste si zadali pomembno nalogo in sicer spodbujanje razvoja čebelarstva v Prlekiji, saditev medovitih rastlin, izobraževanje, prenos znanj iz raziskovalnih sfer v prakso, opozarjanje na napake pri čebelarjenju... V tistih letih je odločilno vlogo pri razvoju čebelarstva v Prlekiji odigral potujoči učitelj čebelarstva Ivan Jurančič iz Cerkvenjaka. S Petrom Dajnkom sta bila tvorca znanja o čebelah, ki sta ga posredovala takratnim čebelarjem na območju severovzhodne Slovenije. Žal čebelarska zgodovina premalo govori o teh velikanih tistega časa, ki sta izvirala iz severovzhodne Slovenije." Društvo je pohvalil za prenašanje znanja o čebelah na mlajše, saj so uvedli krožke v številne osnovne šole ter uredili tudi učni čebelnjak, mladi prleški čebelarji pa ob tem dosegajo tudi odlične rezultate na čebelarskih tekmovanjih. Ob tem se je še posebej zahvalil Branku Bratinščaku, prejšnjemu predsedniku društva, ki je tudi ustanovitelj projekta Medena kraljica. Članom društva je zaželel veliko uspehov, tvornega sodelovanja znotraj društva in navzven ter se jim zahvalil za ohranjanje neokrnjenega okolja.

Ob jubileju podelili priznanja in zahvale

Ob tej priložnosti je društvo svojim članom za zasluge podelilo tudi priznanja in zahvale. Priznanje Antona Janše II. stopnje je prejel Dušan Pevec, priznanje Antona Janše III. stopnje pa so prejeli Boštjan Babič, Jožef Feuš, Marjan Lipovec, Branko Magdič in Zvonko Perc. Srebrno priznanje Petra Dajnka je prejela Nataša Horvatič Dolamič, bronasto priznanje Petra Dajnka so prejeli Herman Bogdan, Vlado Rajner in Irena Tibaut. Zahvale so prejeli Branko Bratinščak, Darja Kosič Auer, Čebelarstvo Tigeli, Janez Vencelj, Janče Gartner, Vrtec Ljutomer, Tamburaška skupina Brajde, OŠ Stročja vas, Pevska skupina Pšenični klas in dr. Stanko Kapun. V društvu so se posebej zahvalili tudi Občini Ljutomer ter sponzorjem in donatorjem.

Za kulturni program so poskrbeli otroci iz vrtca Ljutomer, Tamburaška skupina Brajde, učenci OŠ Stročja vas s skečem in Pevska skupina »Pšenični klas« TKD Babinci. Po slovesnosti je sledila še pogostitev.